žołnę́r

žolnír

1. vojak
2. inženir geodezije, zemljemerec

žolnir

(samostalnik) soldat, vojščak, borilec, bojnik, boritelj, vojak, borec, bojevnik

žołnír

ἀ-θᾰ́νᾰτος

nesmrten, neumrljiv, večen, neminljiv; trajen; nesmrtniki, nesmrtni

ἀ-θᾰ́νᾰτος

2 ep. poet. 1. nesmrten, neumrljiv, večen, neminljiv; οἱ ἀθάνατοι nesmrtni (bogovi); trajen. 2. pri Perzijanih se je zvala četa 10.000 izbranih pešcev οἱ ἀθάνατοι; ἀθάνατος ἀνήρ posamezen vojak te čete.

ἄκρος

skrajni, zunanji, vrhnji, najvišji, rtast, šilast; pozen; vzvišen, odličen, izvrsten, vrl; vrh, vršac, glava, rob, površje, rt, breg; skrajno krilo bojne vrste

ἄκρος

3 (ἀκίς) I. adj. 1. skrajni, vnanji, vrhnji, najvišji, rtast, šiljast; ἄκρῳ Ὀλύμπῳ na najvišjem vrhu Olimpa; ἐπ' ἄκρων ὁδοιπορέω stopam po prstih, šopirim se, ὕδωρ površje vode; ἐπ' ἄκρῳ ῥυμῷ na koncu ojes, ἄκρη πόλις gorenji del mesta, μυελός osrčje; χείρ, πόδες, δάκτυλοι konec roke, prsti; sup. ἀκρότατος prav na vrhu. 2. pozen, νύξ; opolnoči ἄκρας νυκτός. 3. vzvišen, odličen, izvrsten, vrl (μάντις, τοξότης itd.), τὰ πολέμια vrl vojak, ψυχὴν οὐκ ἄκρος ne posebno hraber; ἄκρος γίγνομαι odlikujem se, hrabro se držim. II. subst. τὸ ἄκρον vrh, vršec, glava, rob, površje, nos, rt, breg; skrajno krilo bojnega reda; NT ἀπ' ἄκρου γῆς ἕως ἄκρου οὐρανοῦ od kraja do kraja sveta. – adv. ἄκρον, ἄκρα zgoraj, ἀκρότατον zelo visoko.

ἀνήρ

, ἀνδρός, ὁ [Et. lat. Nero močni; neriosus krepak; gršk. še ἀγήνωρ pogumen, δρῶψ (iz νρ-ώψ) človek –. – v krazi ἁνήρ, ὡνήρ = ὁ ἀνήρ; ep. poet. ἀνέρος, ᾱ̓νέρες, ἆνερ; dat. pl. ep. ἄνδρεσσι] mož, moški, (odrastel) človek; soprog, ženin, vojak, junak (nav. pl.) ἀνὴρ ὅδε = ἐγώ, ἀνήρ τις nekdo.

ἀσπίς

, ίδος, ἡ 1. ščit (in sicer i majhni okrogli i podolgovati, ki je pokrival celega človeka; nosil se je v levi roki, zato:) ἐπ' ἀσπίδα, παρ' ἀσπίδα na levo (kreni). 2. vojak s ščitom, težkooboroženec, hoplit. 3. NT kača ščitarka, gad.