nameníti

уделить, выделить, предназначить

nameníti se

in naméniti se -im se On
1. kdo/kaj imeti namen narediti kaj
2. kdo/kaj oditi, odpraviti se proti komu/čemu / na/v/za kaj / po čem / za kom / kod/kam

namériti se

-im se On
1. kdo/kaj nameniti se, odločiti se kaj
2. kaj dogoditi se, pripetiti se (od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko časa)

naobdan

napotíti

1. pokazati pot, smer
2. dati komu v določenih okoliščinah pojasnilo, nasvet, kam naj gre
3. povzročiti, da kdo kaj naredi

napotiti se

(glagol) odpraviti se, odpravljati, oditi, odhajati, iti, odriniti, podati se, posloviti se, poslavljati, mahniti jo, mahati

napotiti se

ja赴く omomuku おもむく

naravnáti

1. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj
2. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje
3. narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer

naredíti

1. z delom omogočiti nastanek česa
2. z aktivnostjo doseči uresničitev kakega
3. dokončati, končati
4. povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega

naskrivàj

1. izraža, da se dejanje dogaja okolici neopazno
2. izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito; natihem