Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
tréba
1. izraža, da opustitev dejanja povzroči nezaželene, neprijetne posledice
2. izraža omiljeno zahtevo
3. izraža okoliščine, stanje, ki zahteva nastop, uresničitev česa
4. izraža, da se kaj mora dobiti, imeti glede na pomanjkanje česa, okoliščine
5. izraža, da kaj ustreza določenim merilom
tréba
1.it bisognare, occorrere, convenire, essere necessario
2. bisognare
3. essere necessario, esserci bisogno; occorrere
4. aver bisogno
5. come si deve, come si conviene; comme il faut
turn
1.sl (za)vrteti (v krogu); obrniti, obračati, narobe obrniti; preobrniti, prekopati; odbiti, odvrniti; spremeniti smer, dati drugo smer; odločiti; spremeniti (v), predrugačiti, pretvoriti; prevesti (tekst); skisati (mleko); prekoračiti, preiti; obiti; obkoliti; izogniti se; zaviti okoli, obrniti, nameriti (korak itd.); napotiti, nagnati, spoditi; delati (prekuce, salte, kolo); otopiti, skrhati (nož); naščuvati, nahujskati; zmešati (glavo), zmesti, znoriti; v denar spraviti, unovčiti; stružiti, zaokrogliti, zaobliti, dati okroglo obliko; lepo oblikovati; lepo formulirati (stavek); speljati na kriva pota, zapeljati; spreobrniti
2. vrteti se, dati se vrteti; obračati se, obrniti se; prevračati se, prevrniti se; postaviti se na glavo; postati omotičen; zaviti, kreniti, napraviti zavoj; zateči se; obrniti se, pogledati nazaj; oprijeti se, lotiti se, ukvarjati se; spremeniti se, spremeniti naravo; skisati se (mleko), postati (žaltav itd.), pokvariti se; stružiti se, postati top, skrhati se (nož...
twig
1.sl (tanka) veja, vejica; šiba, prot; rogovila pri vilah; bajalica; žilica; majhen razdelilnik
2. opazovati, zagledati, spoznati; razumeti
u..
[poudarjeno ú] predp. |dol, narobe, manj|; nasprotnostni par je vz.. I. izpredložna glag. usésti se, usípati se, usúti se, usušíti se, utopíti se, utrgováti, utrníti se, umréti, upásti, uštéti se, uračúnati se, užágati se, ubrúsiti, urêči, ustáviti se, upíhniti, uplahnéti II. izpodstavna usédanje, usipávanje, upàd, uresničítev
ubíti
1. z udarcem, s silo povzročiti smrt
2. z udarcem, s silo povzročiti, da kaj poči, se poškoduje
3. povzročiti, da kdo izgubi svojo telesno, duševno moč
4. povzročiti izgubo česa duševnega
5. narediti, da kaj praznega, neprijetnega glede na zavedanje hitreje mine
6. povzročiti, da kaj izgubi svojo izrazitost, intenzivnost
7. izraža podkrepitev
ubíti
ubíjem dov., nam. ubít/ubìt, star. ubívši; ubítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) koga/kaj ~ jajce; ~ napadalca s puško; poud.: Vročina jih je čisto ubila |zelo utrudila|; Ne grem, pa če me ~eš |sploh ne|; ~ komu veselje do dela |vzeti|; poud. ubiti kaj z/s čim ~ čas z branjem |ga porabiti|; ubíti se ubíjem se (í ȋ) knj. pog. ~ ~ z avtomobilom |umreti v avtomobilski nesreči|; poud. Valovi so se ubili ob obali |izgubili svojo moč|;
Dostopnost