Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
hotéti
hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét) ; neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali: brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja: nevtr. Živim, kot ...
inkrustírati
-am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inkrustíranje (ȋ) kaj z/s čim obrt. ~ pokrov škatle z biserovino |vstavljati, vlagati biserovino v pokrov|; um. ~ stene z marmorjem |oblagati|; neobč. Apnenec ~a stene cevovoda |obloži|; inkrustírati se -am se (ȋ) neobč. Rana se že ~a |na njej se dela krasta|;
inovírati
-am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; inovíranje (ȋ) kaj ~ že izrabljeno literarno zvrst prenoviti, prenavljati: |uvajati izboljšave|;
instinktíven
-vna -o (ȋ) nagonski: Ta gib je pri njem že ~ instinktívni -a -o (ȋ) ~ gib instiktívnost -i ž, pojm. (ȋ) nagonskost:
internacionálen
-lna -o [ijo] (ȃ) mednaroden: Ta problem je že ~ internacionálni -a -o [ijo] (ȃ) ~a trgovina internacionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȃ) mednarodnost:
ítak
presoj. člen. (ȋ) neobč. tako in tako: Toča je uničila že ~ revne pridelke; Ostani še, vlak si ~ zamudil
íti
grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd. ; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́) 1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita: Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati: omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral: knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi: Mleko gre čez prekipeva: Novica je šla od vasi do vasi se je širila: Že tri dni gre sneg sneži: Po nekaterih krajih je šla toča je padala: Kdaj gre vlak odpelje: knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v ran...
iz
[poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v 1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti2. čas.časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine4. izvorni a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docentab) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič5. vzročn.vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti6. lastn.lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti