Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
pravdáč
-a m s -em člov. (á) slabš. |kdor se rad toži, tožari|; star. odvetnik: pravdáčka -e ž, člov. (ȃ) pravdáčev -a -o (á)
právdar
-ja m s -em člov. (ȃ) poud. |kdor se rad toži, tožari|; star. odvetnik: právdarica -e ž, člov. (ȃ) právdarjev -a -o (ȃ) právdaričin -a -o (ȃ)
precenjeváti
-újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; precenjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ denar; neobč. znati ~ ljudi presojati: precenjeváti se -újem se (á ȗ) Rad se ~uje
preklinjeválec
-lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) poud. |kdor rad preklinja|; preklinjeválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) poud. preklinjeválčev -a -o [u̯č] (ȃ) poud.
preràd
-áda -o povdk. (ȁ á á) poud. |zelo, preveč rad|; : ~ verjame lažnivcem; ~a bere; Rada, ~a bi jih spoznala; ~o se zgodi, da jim kaj manjka
pretépati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pretépanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ otroke pretépati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) z/s kom ~ ~ s tekmeci; Rad se ~a
prijémati
-am tudi prijémati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč tudi -óč, -áje; -an -ana; prijémanje (ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ gumbe na obleki; poud.: ~ dolžnike, naj vrnejo denar |terjati|; ~ajo ga krči |ima jih|; brezos. ~a ga, da bi se razjokal |rad bi se razjokal|; prijemati koga za kaj ~ človeka za roko; Ribe dobro ~ajo; zdrav. žarg. Ta zdravila pri njej ne ~ajo ne učinkujejo: prijémati se -am se tudi prijémati se -ljem se (ẹ̑; ẹ̑) koga/česa ~ ~ držala in počasi hoditi; Bluza se preveč ~a telesa prijemati se za kaj ~ ~ ~ ograjo; Drevje se že ~a
pripómbar
-ja m s -em člov. (ọ̑) slabš. |kdor (rad) kaj pripomni|; pripómbarica -e ž, člov. (ọ̑) slabš. pripómbarjev -a -o (ọ̑) slabš. pripómbaričin -a -o (ọ̑) slabš.
príti
prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í) 1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči: knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo: neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati: poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj: 2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine: Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo: knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena: To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajs...