Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dolgojezíčnež
-a [u̯g] m z -em člov. (ȋ) poud. |človek, ki veliko govori, opravlja|; dolgojezíčnica -e [u̯g] ž, člov. (ȋ) poud. dolgojezíčnežev -a -o [u̯g] (ȋ) poud. dolgojezíčničin -a -o [u̯g] (ȋ) poud.
dôlžen
-žna -o in dolžán dôlžna -ó [u̯ž] (ó; ȃ ó ọ̑) komu/čemu kaj biti ~ znancu veliko vsoto; biti ~ obrtniku za delo; biti ~ skrbeti za red; ~ si, da mu pomagaš dôlžni -a -o (ó) ~ delež
dovléči
-vléčem dov., nam. dovléč/dovlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) neobč. privleči; kaj ~ veliko vejo dovléči se -vléčem se (ẹ́) poud. do česa ~ ~ ~ zavetja |s trudom, naporom priti|;
drdrávec
-vca m z -em člov. (ȃ) poud. |kdor hitro, veliko govori|; drdrávka -e ž, člov. (ȃ) poud. drdrávčev -a -o (ȃ) poud.
drúg
-a -o drug. vrst. zaim. (ȗ) oditi v ~ hotel; Srečala se bova na ~em kraju; ~i kraji, ~i običaji; šole in ~i vzgojni zavodi; vračati se po ~i poti; iti v ~o smer; Ves ~ si postal drúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~im drúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|; drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|;
dvá
dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma ⚫ pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici: Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|; dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|; dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni
ekstáza
-e ž, pojm. (ȃ) izobr. zamaknjenost, zamaknjenje: pasti v ~o; biti v ~i; poud. z govorom spraviti poslušalce v ~o |v zanos, veliko navdušenje|;
enák
-a -o lastn. zaim. (ȃ á á; ȃ) 1. ist. kak., ist. kak. lastn. zaim. Hiše so si zelo podobne, niso pa ~e; Moja obleka je ~a tvoji, ~a kot tvoja; imeti s kom ~e čevlje; Zakon je za vse ~; Pred zakonom so vsi ~i; Po sposobnosti jim je ~; Vzgon je ~ teži izpodrinjene tekočine; Leva stran je ~a desni; Podoba tega kraja je že dolgo ~a nespremenjena: družiti se z vagabundi in ~imi postopači podobnimi: 2. ist. mer., ist. mer. lastn. zaim. Predstavo so že stotič odigrali z ~im uspehom |enako uspešno|; Ob ~em trudu je razlika v rezultatu lahko zelo velika; Njegovi ukazi so zbudili veliko nezadovoljstvo, ~ odpor pa je zbudila tudi njegova samovoljnost; čustv. Njihov uspeh je ~ ničli |je zelo majhen|; enák -ega m, člov. (á; ȃ) družiti se z ~imi enáka -e ž, pojm. (á; ȃ) Tudi njemu ~ prede |ne godi se mu bolje|; enáko -ega s, pojm. (á; ȃ) poiskati kaj ~ega enákost -i ž, pojm. (á; ȃ)