Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
giljotinírati
-am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; giljotiníranje (ȋ) |obglaviti z giljotino|; koga ~ obsojenca
gnáti
žênem nedov., 3. os. mn., privzdig. ženó, -i -íte, -óč; gnàl -ála, -àt, -án -ána; gnánje; (-àt) (á é) koga/kaj ~ konja; poud.: ~ eno in isto |govoriti, ponavljati|; ~ kaj predaleč |pretiravati v čem|; Žito ~e v klas |se razvija, raste|; Ajda že ~e |brsti|; brezos. gnati koga Morilca ~e na kraj zločina gnáti se žênem se (á é) poud. |pretirano, zelo si prizadevati|; : za kaj ~ ~ ~ doto gnati se z/s čim ~ ~ z delom
gnjáviti
-im nedov. -èč -éča; gnjávljen -a; gnjávljenje (á ȃ) sleng. vztrajno, vsiljivo nadlegovati; koga z/s čim ~ učenca z vprašanji; Skrbi jo ~ijo mučijo:
goljufáti
-ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; goljufánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ kupce; poud. goljufati koga z/s kom Dekle ga ~a z drugim |vara|;
gostíti
-ím nedov. gôsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, goščèn -êna; goščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga z/s čim ~ prijatelje z vinom; poud. Še en liter, danes ~im jaz |poravnam račun, plačam|; gostíti se -ím se (í/ȋ í) poud. |dobro jesti, piti|; : z/s čim ~ ~ z divjačino
govoríti
-ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem: govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko star. slovenski zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini
grabíti
in grábiti -im in grábiti -im nedov. grábi -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; grábil -íla in -il -ila, grábit, grábljen -a; grábljenje; (grábit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ listje, seno; Bager ~i zemljo; poud.: ~i ga bes, jeza |postaja besen, jezen|; V roko ga ~ijo krči |jih ima|; brezos., poud. ~i ga pri srcu |čuti bolečino|; grabiti koga za kaj ~ mater za roko grabiti po čem ~ ~ odeji od bolečin grabiti za čim ~ ~ kozarcem |iztegovati roko|; poud. ~ ~ materialnimi dobrinami |pohlepno si jih prisvajati|; grabíti se in grábiti se -im se in grábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo
gŕd
-a -o in gŕd -a -ó; gŕši -a -e, tudi gŕji -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑; ȓ; ȓ) ~ obraz; poud.: ~ naklep; ~a bolečina |zelo huda|; ~a napaka |zelo velika|; grd do koga biti ~ ~ žene |slabo, neprimerno ravnati z njo|; grd z/s kom biti ~ ~ sodelavci |neobziren, neustrežljiv|; gŕda -e ž, člov., rod. mn. -ih (ŕ) ~e ne mara, lepe pa ne dobi gŕdo -ega s, pojm. (ŕ) mesto ~ega v umetnosti z gŕdo nač. prisl. zv. (ȓ) doseči kaj z lepo ali ~ ~ gŕdost -i ž, pojm. (ŕ)
grdíti
-ím nedov. gŕdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; grdênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. koga/kaj ~ bližnje |grdo govoriti o njih|; Obraz ~i brazgotina kazi, kvari: grditi koga pri kom ~ snaho pri sosedih |grdo govoriti sosedom o njej|; grdíti se -ím se (í/ȋ í) pokr. vzh. gabiti se, gnusiti se; komu ~i ~ ji vsaka jed
grêbsti
grêbem nedov. -i -íte, -èč -éča; grébel grêbla, grèbst/grêbst, -èn -êna tudi grêben -a; grebênje in grêbenje; (grèbst/grêbst) (é) koga/kaj ~ gomolje iz zemlje; ~ pesek na kup; Otrok ~e po pesku; brezos. grebsti koga V grlu ga ~e praska: grêbsti se grêbem se (é) sleng. pri kom za kaj ~ ~ ~ predstojnikih za boljši položaj prilizovati se: