Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
zabeléžiti
-im dov. -en -ena; zabeléženje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ (si) ime zapisati: publ.: ~ padec proizvodnje ≥ ugotoviti, opaziti: ~ zmago ≥ doseči:
zabíti
-bíjem dov., nam. zabít/zabìt; zabítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) kaj ~ kol v zemljo; šport. žarg. ~ gol dati, doseči: slabš. ~ vso plačo |zapraviti|; nizk. zabiti koga |odrezavo zavrniti|; zabiti kaj z/s čim ~ sod z veho; V stolpu je zabila ura |začela biti|; zabíti se -bíjem se (í ȋ) knj. pog. ~ ~ z avtom zaleteti se, trčiti: poud. zabiti se v kaj ~ ~ ~ študij |prizadevno se lotiti študija|; zabíti si -bíjem si (í ȋ) poud. kaj ~ ~ kaj v glavo |trdno se odločiti kaj doseči|;
afirmírati
-am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; afirmíranje (ȋ) koga/kaj ~ svoj položaj utrditi, uveljaviti: afirmírati se -am se (ȋ) ~ ~ kot igralec uveljaviti se: afirmirati se pred kom/čim ~ ~ ~ svetom izkazati se, doseči priznanje:
blážen
-a -o; bolj ~ (ȃ) poud. biti ves ~ |zelo srečen|; bláženi -a -o (ȃ) ver. ~ Anton Martin Slomšek bláženi -ega m, člov. (ȃ) ver. biti prištet med ~e bláženost -i ž, pojm. (ȃ) poud. trenutki ~i |velike sreče|; ver. doseči večno ~
čím
in čim mer. prisl. (ȋ) s primernikom delati ~ hitreje; skrbeti za ~ večji pridelek; ~ bolj približati; ~ dalj oditi; ~ manj govoriti; ~ prej popraviti; ~ več doseči
diplomacíja
-e ž, pojm. (ȋ) posvetiti se ~i; poud. doseči kaj z ~o |s spretnim, zvijačnim ravnanjem|; skup. izšolanost ~e diplomatov:
do..
[poudarjeno dò] predp.; nasprotnostni par je od..; varianti dó.. ( star. dójdem), dô.. ( star. dôšel) po umiku naglasa I. izpredložna glag. 1. 'doseganje' dozídati do slemena, dokopáti se do spoznanja2. 'dodajanje' dodáti, dodélati, dokúhati, doplačeváti3. 'končnost' dokončáti, doséči, doslužíti, doštudírati, dogorévati4. 'uspešnost' doklícati, dopovédati, domísliti se, dočákatiII. izpredložna imenska 1. dokolénke, dopŕsje, dosórej, dókaj, dopóldne, dodôbra2. dokomólčen, dosmŕten, dozdájšnjiIII. izpodstavna dodeláva, dodátek, dokvalifikácija, doklícen, dókajšen, dopísen
dóktor
-ja m z -em člov. (ọ́) 1. doseči naslov ~a; ~ pravnih znanosti; gospod ~; ~ Fran Ramovš; z ~em, knj. pog. z ~ Kitkom; knj. pog. ~ Boršnikova doktorica Marja Boršnik: 2. poklicati ~a zdravnika: star. odvetnik: dóktorica -e ž, člov. (ọ́) dóktorjev -a -o (ọ́) dóktoričin -a -o (ọ́)