Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
oslabíti
-ím dov. oslábil -íla, nam. oslabít/oslabìt; oslabljênje; drugo gl. slabiti (í/ȋ í) koga/kaj Lakota ~i človeka oslabíti se -ím se (í/ȋ í) Napadi so se oslabili
potešèn
-êna -o tudi potéšen -a -o; bolj ~ (ȅ é é; ẹ̑) ~a lakota; biti ~ potešênost -i ž, pojm. (é)
práviti
-im dvovid. právljen -a (á ȃ) kaj ~ novice; Kaj ~iš? Nisem dobro razumel; poud. Časopis ~i, da vode upadajo |v časopisu piše|; praviti komu/čemu kaj ~ prijateljem šale; Po domače mu ~ijo Stoparjev; poud.: Vse boš dobil nazaj, ti ~im |izraža trdno prepričanost|; ~im vam, dobro premislite |izraža opozorilo|; práviti se -i se (á ȃ) poud.: Jutri se ~i nikoli |to pomeni|; On že ve, kaj se ~i lakota |je|; Nič ni vzel s seboj, se ~i, da bo kmalu nazaj |to pomeni|; Kaj se to ~i, take besede |izraža zavrnitev, odklonitev|; nevtr. Pri hiši se ~i pri Stoparju
premôči
-mórem dov. premógel premôgla (ó ọ́) neobč. koga/kaj Lakota ga je premogla premagala: nedov. ~ lepo posestvo imeti: Hiša ne ~e garaže nima:
primér
-éra m, v zvezi z na na primér ≥ na prímer (ẹ̑) dokazati trditev na ~ih; posplošiti načelo na vse ~e; ~ sožitja med rastlino in živaljo; Dobro je gojiti kak šport, na prímer plavanje; Bili so na prímer časi, ko je bila lakota; publ. V ~u dežja predstava odpade če bo dež: zdrav. žarg. Ambulanta sprejema vse ~e bolnike, poškodovance:
pritískati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pritískanje (í) koga/kaj ~ gumbe; poud. Skrbi ga ~ajo |ima veliko skrbi|; pritiskati koga/kaj k/h komu/čemu ~ dekle k sebi pritiskati koga/kaj na kaj ~ otroka na prsi; ~ žig na dokumente; knj. pog. pritiskati koga/kaj za kaj ~ upnika za plačilo zahtevati plačilo od upnika: pritiskati na koga/kaj ~ ~ tipke; poud.: ~ ~ kljuke |hoditi prosit za posredovanje, zaščito|; ~ ~ koga, da popusti |zahtevati od koga|; poud.: Lakota ~a |postaja zelo velika|; Ljudje ~ajo k vratom |se rinejo|; pritískati se -am se (í) k/h komu/čemu ~ ~ k peči
rêči
rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila: Težko ~e r izgovori: nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ⚫ rekla rekli: reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel: poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga: knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil: ~ nazaj odgovoriti: otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv.,...
stískati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; stískanje (í) koga/kaj ~ denar v roki; ~ otroka k sebi; ~ kovček z jermenom; ~ grozdje; poud.: Lakota ga ~a |lačen je|; ~ zobe |molče prestajati neprijetnosti|; stiskati koga/kaj za kaj ~ nasprotnika za roke, za vrat stiskati kaj iz česa ~ sok iz limone iztiskati: stiskati kaj v kaj ~ slamo v bale; poud. stiskati z/s čim ~ z denarjem |zelo varčevati|; stískati se -am se (í) ~ ~ za drevo; knj. pog. ~ ~ v avtobusu gnesti se, prerivati se: poud. V parku se ~ajo pari |se objemajo|;
strádež
-a m s -em pojm. (ȃ) poud. |stradanje; lakota|; : ~ zaradi suše; člov., neobč. reven, siromašen človek:
šibíti
-ím nedov. šíbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, šibljèn -êna; šibljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Hrup ~i zbranost poslušalcev; neobč.: Lakota ga ~i; Veter ~i drevje upogiba, krivi: šibíti se -ím se (í/ȋ í) Brv se ~i pod našo težo; Kolena se mu ~ijo od utrujenosti; poud. šibiti se od česa Miza se ~i od dobrot |je polna dobrot|;