Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
búljiti
-im nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla, -en -ena; búljenje (ú ȗ) ~ predse buljiti kaj ~ oči buljiti v koga/kaj Kaj ~iš vame
čez
[poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑) 1. smer. prostor. ali prostor. potismerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti ⚪ ~ okno skozi: Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb ⚪ ~ Zidani Most skozi: poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|; 2. čas.časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote: 4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti: gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena: 5. lastn.lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ t...
čúdežno
nač. prisl. (ȗ) ~ se rešiti; privzdig. Oči ji ~ sijejo |nenavadno, izredno lepo|;
dražíti
in drážiti -im in drážiti -im nedov. dráži -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; drážil -íla in -il -ila, drážit, drážen -a; dráženje; (drážit) (í/ȋ/á á; á; á ȃ) koga/kaj ~ psa; ~ soseda dražiti komu kaj ~ otroku domišljijo razvnemati: dražiti koga/kaj proti komu/čemu ~ soseda proti sosedu hujskati, podpihovati: dražiti koga/kaj z/s kom/čim ~ oči s solzilcem; Vsi jo ~ijo z njim; brezos. dražiti koga k/h čemu, na kaj ~i ga h kašlju, na kašelj
dvój
-a -e vrst. ločil. količ. štev. (ọ̑) redk. |dveh vrst|; : ~a človekova narava; Na vrtu so ~i otroci: naši in sosedovi; Pripeljali so se v ~ih saneh; ~e oči |dva para|; Hiša ima ~a vrata dvoje vrat: ~i čevlji |dva para|; Obstajajo ~e Jesenice dvój -ega m, člov. (ọ̑) V življenju so ~i: eni dajejo, drugi sprejemajo dvóje -ega s (ọ̑) bati se ~ega |dveh stvari|; poud.: iti na ~ |ločiti se|; obljubiti in dati je ~ |sta dve stvari|;
dvóje
-ih tudi dvóje -- ločil. količ. štev. (ọ̑; ọ̑) |dva kosa, dve vrsti|; : rediti ~ perjadi: kokoši in race; ~ oblasti: posvetne in cerkvene; z ~imi usti; ~ vilic, vrat; iz ~ih oči |iz dveh parov|; ~ čevljev |dva para|; redk. imeti ~ otrok dva otroka: ~ oken dve okni: dvóje -- s, pojm. (ọ̑) sporočiti komu ~ |dve stvari|; v dvóje nač. prisl. zv. (ọ̑) veslati ~ ~; sprehod ~ ~
dvojíca
-e ž (í) ~ mladih ljudi; kraljevska, zakonska ~; ~ oči; šport. tekmovati v ~ah
govoríti
-ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem: govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko star. slovenski zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini