Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Langobárd
-a m, preb. i. (ȃ) |pripadnik germanskega plemena|; Langobárdka -e ž, preb. i. (ȃ) Langobárdi -ov m mn., preb. i. (ȃ) |pleme|; langobárdski -a -o (ȃ)
Markomán
-a m, preb. i. (ȃ) |pripadnik germanskega plemena|; Markománka -e ž, preb. i. (ȃ) Markománi -ov m mn., preb. i. (ȃ) |pleme|; markománski -a -o (ȃ)
Obodrít
-a m, preb. i. (ȋ) |pripadnik slovanskega plemena|; Obodrítka -e ž, preb. i. (ȋ) Obodríti -ov m mn., preb. i. (ȋ) |pleme|; obodrítski -a -o (ȋ)
Očípva
-e ž, preb. i. (ȋ) |severnoameriško indijansko pleme|; Očipvêjec -jca m z -em preb. i. (ȇ) Očipvêjka -e ž, preb. i. (ȇ) Očipvêjci -ev m mn., preb. i. (ȇ) |pleme|; očipvêjski -a -o (ȇ) Očipvêjčev -a -o (ȇ)
Ótava
-e ž, preb. i. (ọ́) |severnoameriško indijansko pleme|; Ótavec -vca m z -em preb. i. (ọ́) Ótavka -e ž, preb. i. (ọ́) Ótavci -ev m mn., preb. i. (ọ́) |pleme|; ótavski -a -o (ọ́) Ótavčev -a -o (ọ́)
Sabínec
-nca m s -em preb. i. (ȋ) |pripadnik antičnega plemena v srednji Italiji|; Sabínka -e ž, preb. i. (ȋ) Sabínci -ev m mn., preb. i. (ȋ) |pleme|; sabínski -a -o (ȋ) Sabínčev -a -o (ȋ)
Sás
-a m, preb. i. (ȃ) |pripadnik germanskega plemena|; Sásinja -e ž, preb. i. (ȃ) Sási -ov m mn., preb. i. (ȃ) |pleme|; sáški -a -o (ȃ)
bojevít
-a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~o pleme; ~ kakor petelin bojevítost -i ž, pojm. (ȋ)
devét
devêtih glav. štev. (ẹ̑ é) ~ deklic; v ~ih primerih; dogodki zadnjih ~ih let; poud.: biti močen za ~ mož |zelo|; udariti koga, da vidi ~ sonc |zelo, močno|; devét devêtih m, ž, s mn., člov. (ẹ̑ é) igrati sam proti ~im; nečlov. Ura bije ~; ob ~ih zvečer |ob 21. uri; ob 21h; ob 21.00|; igr. žarg. pikova ~ devetica: Izbirali so teleta za pleme. Od ~ih so izbrali štiri
drúgi
-a -o vrstil. štev. (ú; ȗ) 1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|; drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega 〈2.〉 |15. februarja|; drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi: drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič: