Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
načŕtno
nač. prisl. (ȓ) ~ se lotiti česa; poud. ~ ugovarjati komu |vztrajno, premišljeno|;
pámet
-i ž, pojm. (á) človeška ~; poud.: priti k ~i |spametovati se|; presojati, ravnati po ~i |premišljeno, razsodno|; ~ je boljša kot žamet |Boljše je biti pameten kot bogat|; na pámet nač. prisl. zv. (á) računati ~ ~ |brez pripomočkov|;
prihájati
-am nedov. -ajóč, -áje; prihájanje (ȃ) Nekdo ~a; Pisma redno ~ajo; omilj. ~a njegova zadnja ura |Kmalu bo umrl|; prihajati do koga/česa ~ ~ orožja; knj. pog. ~ ~ sape začenjati laže dihati: publ. ~ ~ izraza postajati bolj opazen, viden: knj. pog. prihajati z/s čim Kaj mi ~aš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto: S temi načrti ~ate prepozno jih začenjate obravnavati: poud. S tem ne prihajaj več predme |To odklanjam|; pomožniški pomen: ~ iz mode |postajati nemoderen|; ~ v formo; poud. ~ k pameti |začenjati ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k zavesti začenjati se zavedati: s smiselnim osebkom, knj. pog. prihajati komu Slabo mu ~a postaja:
príti
prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í) 1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči: knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo: neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati: poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj: 2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine: Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo: knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena: To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajs...
sistém
-a m (ẹ̑) 1. pojmovati vesolje kot ~; gospodarski, informacijski, politični ~; merski ~i; volilni ~; družbeni ~ družbena ureditev: 2. sestav: filozofski, pravni ~i; jezikovni ~; koordinatni ~; namakalni ~; prebavni, žilni ~; sončni, zvezdni ~i; ~ znakov3. red, načrt: delati brez ~a; delati po ~u; izboljšati ~ dela; abecedni ~ abecedni red: knj. pog. On nima ~a ne dela načrtno, premišljeno:
sistemátik
-a m, člov. (á) biti pri delu ~ |delati načrtno, premišljeno|; biol. |strokovnjak za sistematiko|; sistemátičarka -e ž, člov. (á)