Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
zaznáti
-znám dov. zaznánje; drugo gl. znati (á ȃ) kaj ~ svetlobo; ~ vonj, zvok; publ. ~ velik napredek opaziti: neobč. Zaznal je, da je obleka vlažna začutil: zaznáti se -ám se (á ȃ) star. Odšli so, ko se je zaznal dan se je zdanilo:
bráti
bêrem nedov., 3. os. mn., privzdig. beró, -i -íte, -óč; brál -a, brát, brán -a; bránje; (bràt) (á é) znati ~ in pisati; publ. evropski (beri: zahodni) modernizem |razumi, to je|; brati komu kaj ~ otrokom pravljice; ~ knjigo; ~ usodo iz kart, zvezd, z dlani; neobč. ~ rože, suhljad nabirati, trgati:
čárati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; čáranje (ȃ) kaj ~ zaklade iz zemlje; znati ~
drómljati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drómljanje (ọ̑) znati ~; zadovoljno ~ brundati: star. dromljati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi bobnati:
ekstemporírati
-am nedov. -ajóč; -an -ana; ekstemporíranje (ȋ) neobč. |govoriti, igrati brez priprave, improvizirati|; kaj znati ~ tudi resno glasbo
gláva
-e tudi gláva -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é gláv -áma -é -àh -áma; -é gláv -àm -é -àh -ámi (á; á ẹ́; á ẹ̑) 1. sneti klobuk z ~e; umivati ~o |lase, lasišče|; biti za ~o višji od drugih |za višino glave|; ~a družine; rediti pet glav (živine); zeljna ~; ~ solate; ~ motorja; ~e žebljev; dopis z ~o ustanove; Zelje dela ~e; jezikosl. |del slovarskega sestavka|; 2. knj. pog.: znati iz ~e na pamet: vzeti komu ~o obglaviti ga: To mu ne gre v ~o Tega si ne more zapomniti: delati z ~o opravljati umsko delo: poud.: bati se za svojo ~o |za življenje|; iti za ~o komu |biti v smrtni nevarnosti|; Zvrtelo se mu je v ~i |Začutil je omotico|; misliti s svojo ~o |imeti samostojno mišljenje|; plačati kaj z ~o |umreti za kaj|; kronana glava |vladar|; visoke ~e |ugledni ljudje|; fant bistre ~e |bister, nadarjen|;
gospodáriti
-im nedov. -èč -éča; gospodárjenje (á ȃ) komu/čemu ~ družini gospodariti nad kom/čim poud. ~ ~ življenjem in smrtjo |imeti oblast|; gospodariti z/s čim znati ~ z denarjem
govoríti
-ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem: govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko star. slovenski zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini