Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dolgosúknjar
-ja [u̯g] m z -em člov. (ȗ) poud. |kdor nosi dolgo suknjo|; dolgosúknjarjev -a -o [u̯g] (ȗ) poud.
dolgosúknjež
-a [u̯g] m z -em člov. (ȗ) poud. |kdor nosi dolgo suknjo|; dolgosúknježev -a -o [u̯g] (ȗ) poud.
dolgovéziti
-im [u̯g] nedov. -en -ena; dolgovézenje (ẹ́ ẹ̑) slabš. komu o čem ~ prijatelju o svojih dogodivščinah |na dolgo, nezanimivo govoriti|;
dolgovéznež
-a [u̯g] m z -em člov. (ẹ̑) slabš. |kdor na dolgo, nezanimivo govori|; dolgovéznica -e [u̯g] ž, člov. (ȇ) slabš. dolgovéznežev -a -o [u̯g] (ẹ̑) slabš. dolgovézničin -a -o [u̯g] (ẹ̑) slabš.
dolgožív
-a -o [u̯g] (ȋ í í) neobč. |ki dolgo živi|; : ~ rod dolgožívost -i [u̯g] ž, pojm. (í) neobč.
dôsti
mer. prisl. (ó) 1. Do odhoda je še ~ časa; ~ delati; To ga ne bo ~ prizadelo2. Zdaj je ~ boljši; Z avtomobilom se pride ~ prej3. ~ si star, da lahko razumeš; ~ je tega čakanja; ~ dolgo ste spali, takoj vstanite
dovòlj
mer. prisl. (ȍ) imeti vsega ~; ~ si star, da boš razumel; ~ dolgo ste spali
drúg
-a -o drug. vrst. zaim. (ȗ) oditi v ~ hotel; Srečala se bova na ~em kraju; ~i kraji, ~i običaji; šole in ~i vzgojni zavodi; vračati se po ~i poti; iti v ~o smer; Ves ~ si postal drúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~im drúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|; drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|;