Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
potém
in potèm navez. člen. (ẹ̑; ȅ) Vse je drago, kako naj ~ človek kaj privarčuje |torej, glede na to|; V sobi visi bratova slika, ~ še očetova in materina |poleg tega|; Kupcev je malo. Potem bo izkupiček slab |torej|; Še dva sta prišla, ~ nas je že dvajset |tako da|; Če je to res, ~ bo hudo; Plačaj, ~ te ne bodo tožili |če boš plačal|;
príti
prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í) 1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči: knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo: neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati: poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj: 2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine: Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo: knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena: To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajs...
stopínja
-e ž (í) hoditi po ~ah v snegu; Zunaj je minus dvajset stopinj 〈—20°〉 prakt.sp. dvajset stopinj pod ničlo; temperatura pet stopinj Celzija 〈5 °C〉
šelè
tudi šèle prisl. (ȅ; ȅ) 1. mer., mer. prisl. Ura je ~ osem; Prevozili so ~ dvajset kilometrov2. čas., čas. prisl. Kam spet odhajaš, saj si ~ prišel; ~ danes so mi povedali
štéti
štêjem nedov. štèj/štêj štêjte, -óč; štèl/štél štéla, štét, štét -a; štétje; (štèt/štét) (ẹ́ ȇ) koga/kaj ~ drevesa na vrtu; ~ pisatelja med slavne ljudi; ~ sebe zraven šteti koga/kaj za koga/kaj Ne ~e ga več za sina; To dejanje ~emo za upor šteti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ otroka za srečnega; To ravnanje ~emo za napačno; znati ~; poud. ~e samo dokaz |upošteva se|; neobč.: Hlev ~e k hiši spada: To ne ~e v redno delo sodi: ~ dvajset let biti star: štéti se štêjem se (ẹ́ ȇ) za koga/kaj ~ ~ ~ Slovenca štéti si štêjem si (ẹ́ ȇ) poud. kaj v kaj To si ~em v posebno zaslugo |To je moja posebna zasluga|; V čast si ~em, da ste prišli |počaščen sem|;
štíri
-- s (í) ~ plus pet je devet 〈4 + 5 = 9〉; ~ množeno s pet je dvajset 〈4 × 5 = 20〉; izgubiti z izidom ~ proti nič, s ~ proti nič 〈4 : 0〉
štírideset
-- s (ȋ) Dvajset in dvajset je ~ 〈20 + 20 = 40〉; stanovati na Dunajski ~ 〈40〉
tód
kaz. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) bližnjosti ~, po tejle poti je šel; ~ okrog se potikajo psi brez gospodarjev; Povsod ~ raste žafran; ⚪ ~ in tam tu in tam: star. Pot vodi ~; priti do ~; iti ⚪ dotod do tod, ⚪ odtod od tod: do tód kaz. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑) 1. smer. prostor., smer. prostor. kaz. prisl. zaim. zv. ~ ~ bo že sam prišel2. čas., čas. kaz. prisl. zaim. zv. ~ ~ mi je vse jasno od tód kaz. prostor. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ do mesta je dvajset kilometrov; ne biti ~ ~ |iz teh krajev|;