Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
tálele
tálele tólele kaz. vrst. zaim. največje določnosti; del pred ..le se pregiba kot tá tá tó, podobno se tudi rabi (ȃ ȃ ọ̑) prakt.sp. Tolele igračko bi rad tole:
tém bòlj
in tèm bòlj in tem bòlj mer. prisl. zv. (ẹ̑ ȍ; ȅ ȍ; ȍ) Zaradi tega so pomoči ~ ~ potrebni; tudi v vezniški rabi Z delom se niso mogli pohvaliti, ~ ~ pa z iznajdljivostjo
tí
têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é) 1. im. oblike se rabijo:a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desnoc) v prir. zv. Tone in ~č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi starid) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj radae) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|; ;b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precejc) v prir. zvezi pri tebi in Janezuč) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama...
tístile
tístale tístole kaz. vrst. zaim. manj določnejšega oddaljenega, del pred ..le se pregiba kot tísti, podobno se tudi rabi (ȋ) tisti: Sédi na ~ stol; Tistale ženska je ravnateljica; Ustavili smo se tudi pred tistimle poslopjem tístile tístegale m, člov. (ȋ) poud. ~ me res ne bo učil, kako je treba živeti tístale tístele ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) poud. ~ je šele prava tístole tístegale s, pojm. (ȋ) ~ bo težko res
tudi
[poudarjeno túdi] dodaj. člen. 1. ~ meni se je to zgodilo, ne samo drugim; Mi gremo ~; Spijo v hotelu, ~ hranijo se tam |poleg tega|; ;2. Vsemu se je morala odpovedati, ~ upanju |celo|; Potem so odnehali ~ najbolj trmasti3. v nikalnih stavkih, poud. Takega razkošja ~ v sanjah ni videla |niti|; knj. pog. ~ tega ne veš |niti|; 4. poud.: To je ~ vse, kar so lahko naredili; Ta človek ~ vse najde; Bil je ~ že zadnji čas, da so odšli5. v vez. zv., del drugega dela prir. stopnj. vez. ne samo/le — ampak/temveč tudi Kupili so mu ne samo masko, ampak ~ potapljaško opremo; Ni samo govorila, ampak ~ delala6. v vezniški rabi, v zvezi s če, kakor, ko ~ če bi upoštevali vse okoliščine, bi se težko pravilno odločili; čustv.: Kakor je ~ bogat, srečen ni |četudi|; Ko bi ~ vnaprej vedel, ne bi mogel ničesar storiti |četudi|;
vrág si ga védi
vpraš. člen. zv. (ȃ ẹ́) poud. |kdo ve|; : oditi ~ ~ ~ ~ kam; ~ ~ ~ ~ kaj vse so morali prestati; v medmetni rabi ~ ~ ~ ~, morda pa le ni tako hudo
vrág védi
[kv] vpraš. člen. zv. (ȃ ẹ́) poud. |kdo ve|; : To je storil ~ ~ kdo; pričakovati ~ ~ kaj; v medmetni rabi ~ ~, kdo ji bo verjel
vŕh
nepravi predl. z rod. (ȓ) grad ~ hriba; klobuki, zloženi drug ~ drugega; poud. do ~ glave zadolžen |zelo|; v vezniški rabi, poud. Bila je lepa, ~ tega pa tudi izobražena |poleg|;
zadôsti
mer. prisl. (ó) Pridelajo ~ hrane; imeti vsega ~; ~ pameten, da razume; v medmetni rabi ~, zdaj pa nehajte
zakáj
vpraš. prisl. zaim. (á/ȃ) 1. vzroč., vzroč. vpraš. prisl. zaim. ~ to delaš; Le ~ ni prišel; Vragvedi ~; v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnikih Vprašal jo je, ~ se smeje; Hočejo vedeti, ~2. poud., zanikanje Se bojiš? -Zakaj le |sploh ne|; poud., pritrditev Bi se peljala z menoj? -Zakaj pa ne |seveda bi se|; 3. namer., namer. vpraš. prisl. zaim., knj. pog. čemu: ~ mi to pripoveduješ? -Zato, da izveš resnico zakáj -a m z -em pojm. (á; ȃ) postavljati ~e; poud. Vsak ~ ima svoj zato |Vsaka stvar ima svoj vzrok|;