Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
razlégati se
-am se nedov. -ajóč se, -áje se; razléganje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Petje se je razlegalo daleč naokoli; neobč. Po zemlji se je razlegal mir razširjal:
skòk
skóka in skòk skôka m (ȍ ọ́; ȍ ó) narediti pet ~ov; ~ z mesta; ~ čez potok; ~ čez konja, kozo; ~ na glavo; ~ skozi okno; ~ v višino; ~i v vodo; ~ ob palici, s palico; publ. velik gospodarski ~ države napredek: poud.: miselni ~i |nenadni prehodi|; ~ cen, proizvodnje |povečanje|; ~i temperature |naraščanje|; biti samo še ~ daleč |biti čisto blizu|; star. ubogati na ~ zelo hitro: pojm. v ~u ujeti žogo
slíšati
-im dvovid., nedov. -èč -éča; -an -ana; slíšanje (í ȋ) koga/kaj ~ lajanje; ~ novico; Ali ga ~iš, kako se laže slišati kaj o kom/čem ~ dobre stvari o novem učitelju; poud. O zdravniku noče nič ~ |noče se zdraviti|; knj. pog. O tem se dosti ~i govori: Vedno slabše ~i; poud. Slišite, gospa, tako ne gre |izraža nejevoljo, nestrpnost|; slíšati jih -im jih (í ȋ) knj. pog., poud. |biti oštet|; slíšati se -im se (í ȋ) Zvon se daleč ~i; poud. To se lepo ~i, res pa ni |je lepo povedano|; knj. pog. Popoldne se ~iva |te pokličem po telefonu|;
sprédaj
mestov. prostor. prisl. (ẹ́) sedeti ~; postaviti ~; levo, tu ~; Avtomobil je ~ čisto stolčen; knj. pog.: v primerjavi z drugimi biti daleč ~ |dosegati večje uspehe|; Ta ura je precej ~ prehiteva: nevtr. pričakovati napad od ~; slikati glavo od ~
ták
-a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) 1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin2. navez., navez. kaz. kak. zaim. bližnjega Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|; 5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|; 6. Ljudje so ~i in ~i |različni|; 7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|; ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|; táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne tákost -i ž, pojm. (á)
tákšen
-šna -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) tak 1: Poglejte, ~a sem bila kot študentka; Šolarji so v tem razredu zelo pridni, ~i so redko kateri; ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; poud.: ~ človek, da mu ni para |dober|; V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; tákšen -ega m, člov. (á) tak: ~ me že ne bo imel za norca tákšna -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) taka: Zadnjič je prišla k njemu neka ~, saj veste; nečlov., poud. ~ih ji bom napela |izrekla hude besede|; tákšno -ega s, pojm. (á) táko: poud. Nič ~ega se ni zgodilo tákšnost -i ž, pojm. (á)
úpati
-am nedov. -ajóč, -áje; úpanje (ȗ) 1. na kaj ~ ~ pomoč prijatelja |zanašati se na njegovo pomoč|; ~ ~ ozdravljenje; upati v kaj ~ ~ rešitev; star. upati komu kaj ~ sorodniku denar posoditi: Temu človeku ni ~ zaupati: knj. pog., z nedoločnikom Ali ~aš skočiti tako daleč si upaš, se upaš: Dokler bo upal, bo zdržal2. On je, ~amo, že na varnem; ~am, da si boste premislili; Bo ostal? -Upam, da bo úpati si -am si (ȗ) kaj On si ~a vse; ~ ~ plavati čez zaliv; ~am ~ nesti dvakrat toliko |sposoben, zmožen sem|; Pridi gor, če si ~aš úpati se -am se (ȗ) ~ ~ plavati čez zaliv; Pridi gor, če se ~aš |izraža izziv|;
vèn
[vən] smer. prostor. prisl. (ə̏) 1. gledati ~; hoditi ~ in noter; daleč ~; iti ~ na zrak; ~, je ukazal; poud. Pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ~ |Nič ne uboga, ne upošteva; Nič si ne zapomni|; olepš. Po dveh letih je prišel ~ |iz zapora|; knj. pog.: Dela ima toliko, da se ~ ne vidi |zelo veliko|; priti ~ (iz vaje) |odvaditi se določenega dela, spretnosti|; 2. hoditi ~ z družino, s prijatelji; knj. pog. Večkrat potuje ~ |iz države|;