Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
pomágati
-am in pomágati in pomagáti -am dvovid. -aj -ajte in pomágaj -te in -ájte ; nedov. -ajóč, -áje; -al -ala in pomágal -ála, -at, -an -ana; pomáganje; (-at) (á; á/á á) komu/čemu ~ sosedom; ~ kuhati pomagati komu/čemu z/s kom/čim ~ prijatelju z dobrim nasvetom; poud. Z njim si ne more dosti ~ |Je slab, nesposoben|;
preostáti
-stánem dov.; drugo gl. ostati (á ȃ) neobč. komu Denarja mu ni dosti preostalo ostalo: poud. Ne ~e nam nič drugega, kot da jih prosimo za pomoč |edino mogoče, primerno je|;
pridobíti
-ím dov. pridóbil -íla, nam. pridobít/pridobìt; drugo gl. dobiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ dosti denarja; ~ gledalce; ~ težo pridobiti kaj iz česa ~ maslo iz mleka pridobiti koga/kaj za koga/kaj ~ ljudi za sodelovanje pridobiti komu/čemu kaj ~ slovenščini velik ugled; ⚫ pridobiti na čem ~ ~ času pridobiti čas: ~ ~ hitrosti pridobiti hitrost:
prihraníti
in prihrániti -im dov. prihránjenje; drugo gl. hraniti2 (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) kaj ~ nekaj denarja prihraniti pri čem Pri obleki se da dosti ~ prihraniti komu kaj ~ sopotniku sedež v avtobusu
prihránjen
-a -o (á; ȃ) ~ denar prihránjeno -ega s, pojm. (á; ȃ) imeti dosti ~ega prihránjenost -i ž, pojm. (á; ȃ)
primerjáva
-e ž, pojm. (ȃ) ~ izvirnika s prepisom; biti v ~i s kom boljši; publ. ne vzdržati ~e s čim biti dosti slabši:
slíšati
-im dvovid., nedov. -èč -éča; -an -ana; slíšanje (í ȋ) koga/kaj ~ lajanje; ~ novico; Ali ga ~iš, kako se laže slišati kaj o kom/čem ~ dobre stvari o novem učitelju; poud. O zdravniku noče nič ~ |noče se zdraviti|; knj. pog. O tem se dosti ~i govori: Vedno slabše ~i; poud. Slišite, gospa, tako ne gre |izraža nejevoljo, nestrpnost|; slíšati jih -im jih (í ȋ) knj. pog., poud. |biti oštet|; slíšati se -im se (í ȋ) Zvon se daleč ~i; poud. To se lepo ~i, res pa ni |je lepo povedano|; knj. pog. Popoldne se ~iva |te pokličem po telefonu|;
takó
člen. (ọ̑) 1. presoj., presoj. člen. Nas ne bodo pogrešali, saj bo tam ~ dosti ljudi |tudi brez nas|; Prodajo knjig so opustili, češ da jih ljudje ~ ne berejo; Tega gospoda ~ in ~ nihče ne pozna |tudi brez tega|; Vdam se, pa naj bo potem ~ ali ~ |kakor koli že|; Bilo je ~ opolnoči ali celo pozneje |približno|; 2. navez., navez. člen. ~, fantje, gremo domov; ~, pa smo tam; ~ torej, nočete ubogati; A ~, še ugovarjali mi boste
têžek
-žka -o in težák têžka -ó; téžji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ẹ̑) ~ kovček; knj. pog.: ~ davek visok: zaslužiti ~ denar dosti denarja: ~ naliv močen, hud: ~ tat velik: ~ značaj težaven: ~a tema gosta: ~a ženska sitna, nadležna: poud.: govoriti s ~im glasom |z nizkim, globokim|; ~ pogovor |zelo neprijeten, mučen|; nevtr. biti ~ petinsedemdeset kilogramov têžki -a -o (é) ~a industrija téžji -a -e (ẹ̑) skrb za ~e bolnike; biti ~ od koga têžko -ega s, pojm. (é) dvigniti kaj ~ega téžje -ega s, pojm. (ẹ̑) prepoved jesti kaj ~ega |težje prebavljivo hrano|; têžkost -i ž, pojm. (é)
tísoč
-- tudi tísoč -ih glav. štev. (ȋ) Zbralo se je okrog ~ ljudi; tek na ~ metrov; naklada s pet ~ izvodi; poud.: imeti ~ izgovorov, vprašanj |veliko, dosti|; Šipa se je razbila na ~ koscev |nešteto|; na ~e ptic je bilo mrtvih tísoč -- m, ž, s mn., člov. (ȋ) Od ~ so jih sprejeli tristo; publ. gornjih deset ~ |najbogatejši, najvplivnejši ljudje|;