Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
hrúti
hrújem nedov. hrúj -te, -óč; hrúl -a, hrút; hrútje; (hrùt/hrút) (ú) Burja, voda ~e; Vihar ~e nad morjem; poud. hruti na koga Oče ~e ~ sina |kriči, vpije nanj|;
in
[poudarjeno ín] prir. vez. 1. vezal., prir. vezal. vez. oče ~ mati; naša Anka ~ sosedov sin; mlada ~ pametna; Sedimo ~ pišemo; Truden je prišel domov ~ se kar sesedel; noč ~ dan |ves dan|; če je več naštevalnih enot, se in stavi samo pred zadnjo oče, mati ~ trije otroci; če je veznik pred vsako naštevalno enoto, je to mnogovezje ~ izvrši prisego Jefte ~ pade dekelce mlado ~ oče ~ ves narod joče; če v zvezi ni nobenega in, je to brezvezje Umrli so ji vsi po vrsti: oče, brat, mati; če in veže enaki enoti, je taka zveza poudarjena tisoči ~ tisoči |veliko tisočev|; 2. protiv., prir. protiv. vez., z vejico pred seboj, poud. Med vami sem bil, ~ me niste spoznali |toda, vendar|; 3. posled., prir. posled. vez. Vabili so me, ~ sem šel z njimi |zato, pa|;
izgovoríti
-ím dov., nam. izgovôrit in izgovorít/izgovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) kaj ~ ime, samoglasnik; star. Ko je izgovoril, so mu ploskali |prenehal govoriti|; star. izgovoriti koga pred kom ~ hčer pred gosti |opravičiti|; star. izgovoriti komu kaj Oče mu je izgovoril pol posestva |zapisal|; izgovoríti se -ím se (í/ȋ í) poud. Prišel je na obisk, da se ~i |se nagovori, izpove|; izgovoriti se na koga/kaj ~ ~ ~ dež; Izgovoril se je, da ne utegne izgovoríti si -ím si (í/ȋ í) kaj ~ ~ hrano in stanovanje |zagotoviti si|;
izrézan
-a -o (ẹ̑) ~a bula; iz lesa ~a figura; globoko ~a obleka; poud. Fant je ~ oče |zelo mu je podoben|; izrézanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
kákršen
-šna -o ozir. kak. zaim. (ȃ) 1. ~o barvo si boš izbrala, táko boš nosila; ~ je oče, tak je sin2. ~ že je ta otrok, rada ga imam; prakt.sp. Lahko vam dodelimo ~ega hočete pomočnika
krúšen
-šna -o (ú; ȗ) ~e drobtine; star. ~ kmet premožen, bogat: krúšni -a -o (ú; ȗ) ~ nož; star.: ~ oče očim: rednik, hranitelj: ~a mati mačeha: rednica, hraniteljica:
ljúbljen
-a -o (ú) premalo ~ otrok ljúbljeni -a -o (ȗ) poud. |ljubi, dragi|; : ločitev od ~ega dekleta; v osmrtnicah Umrl je naš ~ oče ljúbljeni -ega m, člov. (ȗ) govoriti z ~im ljúbljena -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) poslavljati se od ~e ljúbljenost -i ž, pojm. (ȗ)
meníti
in méniti -im tudi méniti -im nedov. méni -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; ménil -íla tudi -il -ila, ménit, ménjen -a; (ménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) neobč.: ~ijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so: ~im, da imate prav mislim: To ni lepo, ~i oče pravi: Menil ga je pridobiti nameraval, mislil: Ali ~iš, da tega ne vem misliš: To je velik uspeh, kaj ~iš misliš: neobč. meniti koga/kaj S temi besedami ~im določeno osebo, stvar mislim: meníti se in méniti se -im se tudi méniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) 1. knj. pog. govoriti, pogovarjati se; kaj Le kaj so se menili; meniti se o kom/čem ~ ~ ~ vsakdanjih stvareh; meniti se z/s kom Z njim se noče meniti2. poud., z nikalnico meniti se za koga/kaj Za te grobove se nihče ne ~i |ni pozoren nanje; ne skrbi zanje|;