Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dajáti
dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati: dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se u...
dálje
primer. prisl. (á/ȃ) 1. količ. prostor.količine prostora bolj daleč: Tekmovala sta, kdo ~ vrže; vse ~ in ~; Čim ~ gre, tem bolj peša2. količ. čas.količine časa dalj: ostati ~ kot teden dni; Tam se mudi že ~ časa3. smer. prostor.smerni prostorski ne ustaviti, ampak peljati ~; od tu ~; ~ prihodnjič naprej: 4. Prodajajo fige, rozine in tako ~ 〈itd.〉; Kopljejo premog in železovo rudo, ~ svinec in boksit; prim. daleč1
délo
-a s, pojm. (ẹ́) 1. ročno, umsko ~; ~ komisije; ~ pri slovarju; ~ z mladino; nagrada za življenjsko ~; iskati ~ |zaposlitev|; enota za merjenje ~a; gosp. delitev ~a2. števn. kmečko ~; razstava baročnih del; gradbena ~a; ročno ~3. slika je njegovo ~ |on jo je naslikal|; voziti se na ~ |v kraj zaposlitve|; knj. pog. prime za vsako ~ |vse dela|;
dematerializírati
-am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dematerializíranje (ȋ) kaj ~ realna doživetja dematerializírati se -am se [ija] (ȋ) Umetnost se je vse bolj dematerializirala
díhati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; díhanje (í ȋ) ~ skozi nos; poud.: Vse, kar ~a, se veseli pomladi |živi, biva|; Iz kleti ~a vlaga |se širi, prihaja|; dihati kaj ~ sveži gorski zrak vdihavati: poud. Peč ~a toploto |oddaja, razširja|; dihati v koga Ne dihaj vame; poud. dihati za koga/kaj ~a samo za otroke |Popolnoma se posveča otrokom|; dihati z/s čim ~ s škrgami
dišáti
-ím nedov. díši -íte, -èč -éča; díšal -ála; dišánje; (díšat) (á í) opojno ~; omilj. Salama že ~i |zaudarja|; dišati komu Cigareta mu ~i; poud. Delo mu ne ~i |ga ne mara|; dišati po kom/čem Soba ~i ~ dimu; poud. Zavrača vse, kar ~i ~ razkošju |je razkošno|; brezos. ~i ~ jabolkih; prakt.sp. ~i ~ snegu |Zdi se, da bo snežilo|; brezos. Iz kuhinje ~i
dóber
dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav: S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen: ~ si, da si upaš pogumen: dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljen: bóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|; nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|; dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ih bóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~ega nàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emu dôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|; dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovolj bóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~ega nàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše ...
dobesédno
prisl. (ẹ̑) 1. nač., nač. prisl. ~ navajati, prevajati; ~ razumeti2. mer., mer. prisl., poud. Za hišo je žrtvoval ~ vse |popolnoma|;