Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
načénjati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; načénjanje (ẹ̑) kaj ~ kruh; Rja ~a orodje; poud. ~ staro vprašanje |omenjati|;
nad
predl. I. z or. 1. mestov. prostor.mestovni prostorski Letalo kroži ~ mestom; sklanjati se ~ načrti; raniti si nogo ~ kolenom2. vezljivostni gospodovati, vladati ~ kom; prevzeti poveljstvo ~ enoto; zmaga ~ fašizmom; biti razočaran ~ prijateljem; maščevati se ~ sovražnikom; jokati ~ kom; veselje ~ dogodkom; razočaranje ~ kom3. lastn.lastnostni biti skopuh ~ skopuhiII. s tož., v zvezi z naslonsko obliko os. zaim. nád.. 1. cilj. prostor.ciljni prostorski ~ naše kraje priteka hladen zrak; Letalo se je dvignilo ~ oblake; skloniti se ~ otroka; obesek za ~ vrata2. vezljivostni hoteti se dvigniti ~ druge; Nesreča pride nadnje; planiti ~ sovražnika3. količ.količinski plačati ~ pet tisoč tolarjev; tehtati ~ sto kilogramov; visok ~ tri tisoč metrov; star ~ petdeset let
nagníti
in nágniti -em tudi nágniti -em dov. nágni -te in -íte tudi -i -ite; nágnil -íla tudi -il -ila, nágnit, nágnjen -a; nágnjenje; (nágnit) (í/ȋ/á á; á) kaj Veter je nagnil ladjo nagniti koga k/h čemu Kaj te je nagnilo k pisanju nagníti se in nágniti se -em se tudi nágniti se -em se (í/ȋ/á á; á) Staro drevo se ~e
nájti
nájdem dov. -i -ite; nášel -šla tudi našèl našlà ; pokr. nájdel -dla, nájden -a; nájdenje; (nàjt) (á) koga/kaj ~ star kovanec; ~ gobo; Kdor išče, ta ~e; Lišaje ~emo celo v krajih, kjer življenje ni mogoče |so, rastejo|; poud. V tej trgovini ~ete vse |lahko kupite|; ~ besedo v slovarju; ~ delo |dobiti|; poud.: ~ moža z drugo |zalotiti|; Fant, da mu ne ~eš para |dober; postaven|; nájti se nájdem se (á) neobč. Pisatelj se je našel šele v zadnjem romanu |je dosegel umetniško zrelost|; prakt.sp. ~emo ~ pred kinom dobimo se, srečamo se:
nazádnje
člen. (ȃ) 1. dodaj., dodaj. člen. Fant je bister in ~ dovolj star, da se sam odloči; Ne ~ je treba upoštevati njegovo mladoletnost2. domnev., domnev. člen. Hiša je ~ le hiša, čeprav je še tako majhna; poud. Skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne ~ zaradi neposrednosti |in zlasti|;
nôga
-e tudi nôga -é ž, prva oblika rod. mn. nóg; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é nóg -áma -é -àh -áma; -é nóg -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. nógo, nóge (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑) 1. zlomiti si obe ~i; bose ~e; prestopati se z ~e na ~o; V ~e ga zebe; Na ~ah ima copate; poud. Sneg se udira pod ~ami |zaradi teže telesa|; K ~i |povelje; ukaz psu|; Na ~e |vstani(te)|; poud. ~e na iks |po obliki podobne črki x|; ptičje ~e; stol na treh ~ah2. poud.: nastaviti komu ~o |spotakniti ga|; spraviti se komu izpod nog |umakniti se, oditi|; ogledati si koga od nog do glave |vsega|; stisniti rep med ~e |umakniti se, zbežati; vdati se, odnehati|; vzeti pot pod ~e |začeti iti, hoditi|; Celo mesto je bilo na ~ah |Vsi prebivalci mesta so bili vznemirjeni|; z eno ~o biti v grobu |biti star; biti pred smrtjo|; poud.: biti s kom na bojni ~i |sprt|; Tja še ni stopila človeška ~ |človek, ljudje|; imeti težke ~e |težko hoditi|; postaviti se na lastne ~e |osamosvojiti se|; vstati z levo ~o |biti nerazpoložen...
Dostopnost