Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
krotovíčiti
-im nedov. -en -ena; krotovíčenje (í ȋ) poud. koga/kaj Trpljenje ga ~i |mu povzroča bolečine|; Dolgo so ga krotovičili |mučili, vznemirjali|; ~ resnico, dejstva |pačiti, ponarejati|; krotovíčiti se -im se (í ȋ) Listje se ~i in suši; poud. ~ ~ od bolečine |nenavadno se zvijati|; tekst. Nitka se ~i |vozla|;
léto
-a s (ẹ́) 1. mesec in ~ dogodka; Še istega ~a, isto ~ je umrl; iz ~a, po ~u, v ~u, pred ~om 1991; 1945. ~a in ~a 1945; osemdeseta 〈80.〉 ~a devetnajstega stoletja |od 1880. do 1889. leta|; šolsko ~ 1991/92; Sodobnost, ~ V, str. 3; Star je tri ~a; do starosti pet, petih let; Do sedmega ~a je bil doma |do starosti sedem let|; Gre v deveto ~ |Star je bil osem let|; ob ~u |čez eno leto|; ~ dni |eno leto|; praznovati novo ~ |1. januar|; srečno novo ~; še na mnoga ~a; knj. pog. končati prvo ~ filozofije letnik: poud. osebnost ~a |najznamenitejša|; star. Danes ~o je odšel pred enim letom: 2. pojm. navade iz mladih let iz mladosti: Na stara ~a, v starih ~ih je živel sam v starosti: razlika v ~ih |v starosti|; poud. zrela ~a |čas življenjske zrelosti|; privzdig. ~a mladosti |mladost|; 3. poud. ~a (in ~a) je garal |dolgo časa|; Iz ~a v ~ je topleje |vsako leto|; olepš. biti v ~ih |star, starejši|; z ~i bo drugače |sčasoma, polagoma|;
ljubíti
in ljúbiti -im nedov. ljúbi -te in -íte, -èč -éča; ljúbil -íla, ljúbljen -a; ljúbljenje; (ljúbit) (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) koga/kaj ~ dekle, moža, otroka; ~ glasbo; poud. ~ dobro hrano |rad jesti|; ljubíti se in ljúbiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) Že dolgo se ~ita; s smiselnim osebkom ljubiti se komu Danes se mi nič ne ~i; Ne ~i ~ mu delati; pokr. ljubiti se komu česa Če se ti ~i vina, si ga natoči |če si želiš|;
mêja
-e tudi mêja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ́/ẹ̑) prestopiti ~o; zasaditi živo ~; državna ~; jezikovne ~e; starostna ~; ~e znanja se širijo |področje, območje|; poud.: brez ~e razpravljati |zelo veliko, dolgo|; do skrajne ~e pošten |zelo pošten|; poslovati na ~i rentabilnosti |komaj še rentabilno|; urad. delati, ukrepati v ~ah predpisov po predpisih:
mesáriti
-im nedov. mesárjen -a; mesárjenje (á ȃ) V tej hiši že dolgo ~ijo |se ukvarjajo z mesarstvom|; poud. mesariti koga/kaj Volk je mesaril konja; To knjigo neusmiljeno ~ijo |kritizirajo|;
molčáti
-ím [u̯č] nedov. môlči -íte, -èč -éča; môlčal -ála, môlčat, -án -ána; molčánje; (môlčat) (á í) Obtoženci ~ijo; poud. Mlini ob vodi že dolgo ~ijo |ne obratujejo|; neobč. molčati kaj Tega ne morem več ~ O tem ne morem več molčati: poud. molčati na kaj ~ ~ vsa vprašanja |ne odgovarjati|; poud. molčati o kom/čem Glej, da boš o tem molčal |ne boš govoril|;
múčen
-čna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ molk; ~o opravilo; Stanje je zelo ~o múčnost -i ž, pojm. (ú) ~ položaja; poud. do ~i ponavljati |zelo dolgo|;
na
[poudarjeno nà] predl. I. z mest., nasprotnostni par je z z rod. 1. mestov. prostor.mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu: pot ~ Šmarno goro2. čas.časovni ponesrečiti se ~ poti domov3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti: imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem4. vzročn.vzročnostni umreti ~ porodu; ⚫ delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si: umreti ⚫ ~ jetiki za jetiko: 5. lastn.lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ⚫ ~ rudah z rudami: zainteresiran ⚫ ~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja: 6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno: II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná.. 1. smer. prostor.smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ stro...
nadlegováti
-újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; nadlegovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ mimoidoče; poud. Ta misel ga že dolgo ~uje |vznemirja|; nadlegovati koga za kaj ~ prijatelja za denar |prositi|; nadlegovati koga z/s čim ~ učitelja z vprašanji; publ. nadlegovati koga o čem Novinarji so ga vztrajno nadlegovali o dogodku spraševali:
Dostopnost