Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
láčen
-čna -o; bolj ~ (á ȃ á) ~ begunec; poud. imeti doma pet ~ih ust |otrok|; lačen česa ~ kruha; poud. biti ~ ljubezni |zelo si je želeti|; láčni -ega m, člov. (á) nasititi ~ega láčna -e ž, rod. mn. -ih pojm. (á) neknj. pog., poud. imeti ta ~o |veliko jesti, a biti suh|; láčnost -i ž, pojm. (á)
lazíti
in láziti -im tudi láziti -im nedov. lázi -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; lázil -íla tudi -il -ila, lázit; lázenje; (lázit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) Otrok še ne hodi, pač pa že ~i; poud.: ~ ob palici, po vseh štirih |hoditi|; Bolnik ~i kot senca |se s težavo premika|; za enkratno dejanje, v zanikanem velelniku Ne lazi nocoj od doma |ne hodi|; slabš. laziti okrog koga/česa ~ ~ žensk |zalezovati jih|; poud. laziti za kom/čim ~ po gozdu za zajci |zasledovati, loviti jih|;
léto
-a s (ẹ́) 1. mesec in ~ dogodka; Še istega ~a, isto ~ je umrl; iz ~a, po ~u, v ~u, pred ~om 1991; 1945. ~a in ~a 1945; osemdeseta 〈80.〉 ~a devetnajstega stoletja |od 1880. do 1889. leta|; šolsko ~ 1991/92; Sodobnost, ~ V, str. 3; Star je tri ~a; do starosti pet, petih let; Do sedmega ~a je bil doma |do starosti sedem let|; Gre v deveto ~ |Star je bil osem let|; ob ~u |čez eno leto|; ~ dni |eno leto|; praznovati novo ~ |1. januar|; srečno novo ~; še na mnoga ~a; knj. pog. končati prvo ~ filozofije letnik: poud. osebnost ~a |najznamenitejša|; star. Danes ~o je odšel pred enim letom: 2. pojm. navade iz mladih let iz mladosti: Na stara ~a, v starih ~ih je živel sam v starosti: razlika v ~ih |v starosti|; poud. zrela ~a |čas življenjske zrelosti|; privzdig. ~a mladosti |mladost|; 3. poud. ~a (in ~a) je garal |dolgo časa|; Iz ~a v ~ je topleje |vsako leto|; olepš. biti v ~ih |star, starejši|; z ~i bo drugače |sčasoma, polagoma|;
ločítev
-tve ž, pojm. (ȋ) ~ od doma; ~ rude od jalovine; pravn. ~ od mize in postelje |pretrganje zakonske skupnosti, ne pa zakonske zveze|; števn., nestrok. |strok. razveza|;
ločíti
in lóčiti -im dvovid. lóči -te in -íte, nedov. -èč -éča; lóčil -íla, lóčit, lóčen -a; lóčenje; (lóčit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj od koga/česa ~ otroka od družine; ~ meso od kosti; bibl. ~ ljuljko od pšenice; Komaj je ločil cesto pred seboj videl: ločiti med kom/čim ~ ~ dobrimi in slabimi ljudmi; ~ ~ nagajivostjo in hudobnostjo ločíti se in lóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) od koga/česa ~ ~ ~ sošolcev, doma; Človek se ~i od živali; poud. Ne more se ločiti od kajenja |ga opustiti|; nestrok. ~ ~ po desetih letih zakona |strok. razvezati se|;
môči
mórem nedov. mógel môgla (ó ọ́) z nedoločnikom ne ~ delati; Ali ~eš dvigniti vrečo; poud.: Ne ~emo ga pustiti samega |ne smemo|; Tega človeka ne ~em videti |ne maram|; neobč. To bi moglo biti res |bi lahko bilo|; Hiti, kolikor ~e; z izpustom Ni mogel (priti) do nje; Nisem mogel prej (oditi) z doma; poud. moči komu Kdo ti kaj ~e |Nihče ti nič ne more|; poud. moči koga Nikdar ga ni mogel |ga ni maral|; moči za kaj Nič ne ~em ~ to, da nosljam môči se mórem se (ó ọ̑) poud. Ta dva človeka se ne ~eta |se ne marata|; môči si mórem si (ó ọ̑) poud., v zvezi s kaj Ne ~em ~ kaj, da se ne bi smejal |ni mogoče, da se ne bi|;
mréti
mrèm tudi mréti mŕjem, star. mréti mrjèm nedov. mrì -íte tudi mŕji -te, star. mrjì -íte, mróč tudi mrjóč; mŕl -a, mrét; mŕtje; (mrét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) neobč. množično ~ umirati: poud.: ~ brez doma, od bolečin |slabeti, hirati|; Pesem je mrla v daljavi |izginjala, se izgubljala|; poud. mreti po kom/čem ~ ~ domovini |zelo hrepeneti|; poud. mreti za kom/čim ~ ~ dekletom |zelo hrepeneti po dekletu|;
nabávljati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nabávljanje (á) kaj ~ surovine doma