Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
cepíti
in cépiti -im nedov. cépi -te in -íte, -èč -éča; cépil -íla, cépit, cépljen -a; cépljenje; (cépit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) 1. kaj ~ drva; Spori ~ijo stranko2. dvovid. cepiti kaj ~ vrtnico; cepiti kaj na kaj ~ merlot na ameriško trto3. dvovid. cepiti koga/kaj ~ otroka; cepiti koga/kaj proti čemu ~ psa proti steklini cepíti se in cépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Lasje, nohti se ~ijo; Naše moči se ~ijo
čáj
-te okrnj. glag. (á/ȃ) pokr. čakaj, počakaj: ~, kako se že pišeš; ~, ti že pokažem
čák
-te okrnj. glag. (á/ȃ) neknj. pog. čakaj, počakaj: ~, kaj je že to; ~ me, hinavec
črtíti
-ím in črtíti in čŕtiti -im nedov. čŕti -íte in čŕti -te in -íte, -èč -éča; -íl -íla in čŕtil -íla, -èn -êna in čŕten -a; črtênje in čŕtenje; (-ít/-ìt in čŕtit) (í/ȋ í; í/ȋ/ŕ ŕ) neobč. sovražiti; koga/kaj ~ sovražnike
čudíti se
in čúditi se -im se nedov. čúdi se -te se in -íte se, čudèč se -éča se, star. čudé se; čúdil se -íla se; čúdit se; čúdenje in čudênje; (-čúdit se) (í/ȋ/ú ȗ) komu/čemu ~ ~ novici čuditi se nad kom/čim ~ ~ ~ nenavadnim vprašanjem ⚫ čudíti in čúditi -im (í/ȋ/ú ȗ) čuditi se; koga ~i me, da tega nihče ne ve
čúti
čújem dvovid. čúj -te, nedov. -èč -éča in -óč; čúl/čùl čúla, čút -a, zastar. čúvši; čútje; (čút/čùt) (ú ȗ) 1. pešaj. slišati; koga/kaj ~ glasove, ptičko; čuti kaj o kom/čem ~ novice o sosedih; Star je, pa slabo ~e2. neobč.: Čuj, kako piha poslušaj: Čujte, to je sramota poslušajte:
čúti
čújem nedov. čúj -te, -èč -éča in -óč; čúl/čùl čúla, čút, čút -a; čútje; (čút/čùt) (ú ȗ) pešaj. bedeti: ~ pri bolniku vso noč čuti nad kom/čim ~ ~ otrokovim zdravjem paziti na, skrbeti za otrokovo zdravje:
čutíti
in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i več čutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen|; čutíti se in čútiti se -im se (í/ȋ/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|;
da
[poudarjeno dá] podr. vez. 1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili: star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če: 10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav: 11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere: ...
dahníti
in dáhniti -em dov. dáhni -te in -íte; dáhnil -íla, dáhnjen -a; dáhnjenje; (dáhnit) (í/ȋ/á á) 1. v koga/kaj ~ ~ očala; poud. Veter je dahnil z gora |zapihal, zapihljal|; 2. poud. dahniti kaj ~ pozdrav |zelo tiho izgovoriti|; nedov., pokr. Meso že ~e zaudarja: brezos., neobč. dahniti po čem Dahnilo je po pomladi zadišalo: