Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
désni
-a -o (ẹ́) ~a noga; ~a politična stranka; poud. biti ~a roka koga |nepogrešljiv, najožji sodelavec|; désna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) pisati z ~o; plesti same ~e; korakati: leva, ~; prileteti z ~e; zaviti na, v ~o; voziti po ~i désnost -i ž, pojm. (ẹ́)
devêti
-a -o vrstil. štev. (é) ~ maj 〈9.〉; ~ otrok v družini; ob ~i uri |ob 9. uri; ob 9h; ob 9.00; ob 21. uri; ob 21h; ob 21.00|; ~ del celote devetina: poud.: biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; Dober glas seže v ~o vas |daleč|; devêti -ega m, člov. (é) biti sam proti ~im; nečlov. oditi 5. ~ega 〈9.〉 |5. septembra|; devêta -e ž, rod. mn. -ih (é) priti po ~i |po 9. uri; po 21. uri|; v devêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti že ~ ~ devetič:
devetnájsti
-a -o vrstil. štev. (á) priti do ~e ure |do 19. ure; do 19h; do 19.00|; ~o stoletje 〈19.〉 |1801—1900|; devetnájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) Kliči po ~i |po 19. uri|;
dežêla
-e ž, rod. mn. tudi deželá (é) 1. potovati v tuje ~e; ~ Kranjska; nemška zvezna ~; publ.: sosednje ~e države: ~ vzhajajočega sonca |Japonska|; ~ tisočerih jezer |Finska|; 2. |podeželje|; : živeti na ~i
dežúren
-rna -o (ȗ) biti ~ dežúrni -a -o (ȗ) ~ zdravnik; ~a služba dežúrni -ega m, člov. (ȗ) dežúrna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) nočna ~ dežúrnost -i ž, pojm. (ȗ)
disciplínski
-a -o (ȋ) ~ prekršek disciplínska -e ž, rod. mn. -ih (ȋ) žarg. priti v ~o v disciplinsko preiskavo: disciplínskost -i ž, pojm. (ȋ)
do
[poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od 1. dosegovni a) prostor.prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu: b) čas.časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka velikoc) količ.količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev2. razmejevalni, v zvezi z od a) prostor.prostorski od Celja ~ Žalcab) čas.časovni od jutra ~ večerac) šteti od ena ~ deset3. mer.merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|; 4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja
dóber
dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav: S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen: ~ si, da si upaš pogumen: dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljen: bóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|; nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|; dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ih bóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~ega nàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emu dôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|; dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovolj bóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~ega nàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše ...
drág
-a -o; drážji -a -e (ȃ á á; ȃ) komu/čemu Ta človek mi je zelo ~; vznes. ~ mojemu srcu drági -a -o (áv nagovoru ȃ) ~ kamen drági -ega m, člov. (ȃ) spomin na ~ega drága -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) misliti na ~o drágost -i ž, pojm. (á)
drúg
-a -o drug. vrst. zaim. (ȗ) oditi v ~ hotel; Srečala se bova na ~em kraju; ~i kraji, ~i običaji; šole in ~i vzgojni zavodi; vračati se po ~i poti; iti v ~o smer; Ves ~ si postal drúg -ega m, člov. (ȗ) Vzela je ~ega; živeti z ~im; pomagati ~ ~emu; iti ~ za ~im drúga -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) Dolgo sta hodila skupaj, vzel pa je ~o; nečlov. To je pa ~ |druga reč|; drúgo -ega s, pojm. (ȗ) Še veliko ~ega je bilo res; Želite še kaj ~ega; Med ~im smo igrali tudi tenis; Ne eno ne ~o ga ne zanima |prav nič|;