Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
védeti
vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́) 1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati: ~ pesem na pamet znati: poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno: Dal jim ...
vôjna
-e ž (ó) med ~o; po ~i; zmagati v ~i; balkanske ~e; osamosvojitvena ~; ~ na kopnem, v zraku; pojm. konec večletne ~e med državama; poud. ~ med sosedi |hudo prepiranje|;
vrág si ga védi
vpraš. člen. zv. (ȃ ẹ́) poud. |kdo ve|; : oditi ~ ~ ~ ~ kam; ~ ~ ~ ~ kaj vse so morali prestati; v medmetni rabi ~ ~ ~ ~, morda pa le ni tako hudo
zarotíti
-ím dov. zarótil -íla, nam. zarotít/zarotìt; drugo gl. rotiti (í/ȋ í) nardp. koga/kaj znati ~ hudo uro zarotiti koga/kaj v kaj Čarovnica ga je zarotila v kamen; poud. zarotiti koga na kaj ~im te na tvoje poštenje, da o tem ne govoriš |roteč zaprosim|; zarotíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. Zarotil se je, da ne bo več pil prisegel, sklenil: poud. zarotiti se zoper koga/kaj ~ ~ ~ tuje |nasprotovati, upirati se vsemu tujemu|;
zdelávati
-am nedov. -ajóč; -an -ana; zdelávanje (ȃ) poud. koga/kaj Bolezen ga ~a |izčrpava, slabi|; težko ~ strmino |premagovati|; brezos. Na potovanju ga je hudo zdelavalo |je bil večkrat zelo utrujen|;
zlódejevo
prisl. (ọ̑) 1. nač., nač. prisl., poud. ~ se obnašati |zlobno, hudobno|; 2. mer., mer. prisl., poud. ~ nerodna zadeva |zelo, hudo|;
zmrcváriti
-im dov. zmrcvárjen -a; zmrcvárjenje (á ȃ) slabš. koga/kaj Lisica je zmrcvarila kokoš |raztrgala, zgrizla|; ~ ime kraja |popačiti|; ~ nasprotnika v pretepu |hudo raniti, iznakaziti|; Uredništvo mu je zmrcvarilo prispevek |pokvarilo, poslabšalo|;
zmrcvárjen
-a -o; bolj ~ (ȃ) slabš. ~ obraz |hudo ranjen, poškodovan|; zmrcvárjenost -i ž, pojm. (ȃ) slabš.
zvoníti
-ím nedov. zvôni -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít; zvonjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) Zvon dolgo ~i; brezos. V zvoniku ~i zvoniti kaj ~ avemarijo; ~ hudo uro; brezos. Poldne je zvonilo zvoniti komu ~ mrliču; poud. ~i mu zadnja ura |Umira|; zvoniti k/h čemu ~ h kosilu; ~ k pogrebu zvoniti na kaj ~ ~ veliki zvon zvoniti z/s čim ~ z malim zvonom; poud. ~ s ključi |rožljati|;