Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
nós
-ú in nós -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ) Kri mu teče iz ~u; obrisati si ~ |usekniti se|; poud.: Pes ima dober ~ |voh|; odrgnine na ~u avta |na sprednjem delu|; ladijski ~ |kljun, premec|; lonec z ~om |z dulcem|; vihati ~ nad čim |izražati nezadovoljstvo, nesoglašanje|; v vsako reč vtakniti svoj ~ |se vmešati|; odločiti se na vrat na ~ |nepričakovano, na hitro|; vleči koga za ~ |varati ga|; oditi z dolgim ~om |osramočen; ne da bi kaj dosegel|;
od
[poudarjeno òd] predl. z rod., nasprotnostni par je do 1. izhodiščni a) prostor.prostorski oditi ~ doma; Veter piha ~ vzhoda; pahniti vsiljivca ~ sebe; od kod, ⚪ odkod prihajateb) čas.časovni ~ tistega prepira se nista več pozdravljala; ~ takrat ni nehal misliti nanjoc) količ.količinski tovor ~ 130 kilogramov navzgor; prehoditi pot ~ doma do šole v dvajsetih minutah2. razmejevalni, v zvezi z do a) prostor.prostorski ~ Celja do Žalca so dobre avtobusne zvezeb) čas.časovni delati ~ jutra do večera; ~ srede do sobotec) šteti ~ ena do sto; temperature ~ deset do petnajst stopinj3. vršilski a) pohvaljen ~ učitelja; priznan ~ vsehb) dobiti ~ brata4. izbirni eden ~ dijakov; najlepša ~ deklet izmed: Lepše ~ Urške bilo ni nobene kakor: 5. določevalni ključ ~ vrat; nekdo ~ naših; rana ~ noža; knj. pog. Trgovina je ~ rok oddaljena: neknj. pog. avto (~) novega soseda; Ruta je ⚪ ~ matere materina: 6. vzročn.vzročnostni tresti se ~ jeze; ~ vročine se je bliskalo; hirati ~ žalosti7. mer.merni, poud....
od..
[poudarjeno òd] predp.; pred c, č varianta o..3 I. izpredložna glag. 1. 'odmikanje' odíti, odsmúčati, odletéti, odhitéti, odríniti, odváditi2. 'odvzemanje' odbrúsiti, odrézati, odbíti; odtočíti; ocedíti3. 'dokončevanje' odigráti, odpéti; očéditi4. 'razveljavitev' odlépiti, odpečátiti, odpráviti5. 'odzivanje' odgovoríti, odvrníti, odpisáti, odzváti seII. izpredložna imenska odstótek, odróčen, odsében, odkàr, odkléj, odsléj, odspôdaj, odsprédaj, odzdôlaj, odzádaj, odzúnaj III. izpodstavna odhòd, odbítek, odbòr, oddájanje, odhóden, odbíten, odméven, odbégel
odbrusíti
in odbrúsiti -im dov. odbrúšenje; drugo gl. brusiti1 (í/ȋ/ú ú) kaj ~ konico odbrusíti jo in odbrúsiti jo -im jo (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |iti, oditi|; : Ko je to slišal, jo je hitro odbrusil
oddivjáti
-ám dov. oddivjánje; drugo gl. divjati (á ȃ) Konji so oddivjali iz hleva; poud. ~ iz hiše |hitro oditi|;
odfrléti
-ím dov. odfrlênje; drugo gl. frleti (ẹ́ í) Listi so odfrleli po zraku; poud. ~ iz sobe |hitro oditi|;
odgúgati se
-am se tudi odgúgati se -ljem se dov. -aj se -ajte se tudi -i se -ite se; odgúganje (ú; ȗ; ú; ȗ) Ladja se je odgugala od brega |gugaje se odpeljala|; ~ ~ iz gostilne |gugaje se oditi|;
odklatíti
in odklátiti -im tudi odklátiti -im dov. odklátenje; drugo gl. klatiti (í/ȋ/á á; á) kaj ~ jabolko sklatiti: odklatíti se in odklátiti se -im se tudi odklátiti se -im se (í/ȋ/á á; á) slabš. ~ ~ po svetu |oditi, odpraviti se|;