Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
mrazíti
-í tudi mráziti -i nedov. mrázi -íte tudi -i -ite, -èč -éča; -íl -íla tudi -il -ila; mrazênje tudi mrázenje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) koga ~i me po hrbtu; os., redk. Dež jo je mrazil ji je povzročal občutek mraza:
na
[poudarjeno nà] predl. I. z mest., nasprotnostni par je z z rod. 1. mestov. prostor.mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu: pot ~ Šmarno goro2. čas.časovni ponesrečiti se ~ poti domov3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti: imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem4. vzročn.vzročnostni umreti ~ porodu; ⚫ delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si: umreti ⚫ ~ jetiki za jetiko: 5. lastn.lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ⚫ ~ rudah z rudami: zainteresiran ⚫ ~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja: 6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno: II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná.. 1. smer. prostor.smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ stro...
nabráti
-bêrem dov., 3. os. mn., privzdig. naberó, nam. nabràt; drugo gl. brati (á é) komu koga/kaj ~ materi šopek zvončkov; ~ nove naročnike; poud. ~ (si) novih moči |odpočiti se, okrepiti se|; nabráti se -bêrem se (á é) Na šipi so se nabrale kapljice; Nabralo se je dosti dela nabráti se ga -bêrem se ga (á é) omilj. |napiti se alkoholne pijače|; nabráti si -bêrem si (á é) poud. |dobiti, pridobiti si|; kaj ~ ~ izkušnje
nad
predl. I. z or. 1. mestov. prostor.mestovni prostorski Letalo kroži ~ mestom; sklanjati se ~ načrti; raniti si nogo ~ kolenom2. vezljivostni gospodovati, vladati ~ kom; prevzeti poveljstvo ~ enoto; zmaga ~ fašizmom; biti razočaran ~ prijateljem; maščevati se ~ sovražnikom; jokati ~ kom; veselje ~ dogodkom; razočaranje ~ kom3. lastn.lastnostni biti skopuh ~ skopuhiII. s tož., v zvezi z naslonsko obliko os. zaim. nád.. 1. cilj. prostor.ciljni prostorski ~ naše kraje priteka hladen zrak; Letalo se je dvignilo ~ oblake; skloniti se ~ otroka; obesek za ~ vrata2. vezljivostni hoteti se dvigniti ~ druge; Nesreča pride nadnje; planiti ~ sovražnika3. količ.količinski plačati ~ pet tisoč tolarjev; tehtati ~ sto kilogramov; visok ~ tri tisoč metrov; star ~ petdeset let
nagnáti
-žênem dov., 3. os. mn., privzdig. naženó; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ razgrajače; poud. ~ lenuha iz službe |odpustiti|; poud. nagnati koga k/h čemu Nagnal ga je k pisanju |spravil|;
naj
člen. I. s povednim naklonom 1. 3. os. a) spodbuj., spodbuj. člen. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzameb) zadržk., zadržk. člen. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nasc) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezniII. s pogojnim naklonom, domnev., domnev. člen. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivice náj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~
najésti
-jém dov., 2. in 3. os. dv. najésta; 2. os. mn. najéste, 3. os. mn. najedó tudi najêjo, nam. najést/najèst; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Rja je najedla ograjo najésti se -jém se (ẹ́) koga/česa ~ ~ kruha; poud. ~ ~ glasbe |naveličati se|;
namêsti
-mête tudi namêsti -mêde dov. nametênje tudi namêdenje; drugo gl. mêsti2 (é; é) Nametlo je sneg pred prag; os. namesti kaj Burja je nametla kupe snega