Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
drúgi
-a -o vrstil. štev. (ú; ȗ) 1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|; drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega 〈2.〉 |15. februarja|; drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi: drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič:
duhovít
-a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ govornik duhovíta -e ž, rod. mn. -ih (ȋ) povedati kakšno ~o duhovítost -i ž, pojm. (ȋ) biti znan po ~i; števn. smejati se ~im |šalam, domislicam|;
dvájseti
-a -o vrstil. štev. (ȃ) ~ rojstni dan; ~ega marca 〈20.〉; okoli ~e ure |okoli 20. ure; okoli 20h; okoli 20.00|; ~o stoletje; ~ del celote dvajsetina: v ~ih letih ~ega 〈20.〉 stoletja |1920—1929|; dvájseta -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) čakati do ~e |do 20. ure|;
dvanájsti
-a -o vrstil. štev. (ȃ) biti v ~em letu; priti do ~e ure |do 12. ure; do 12h; do 12.00; do 24. ure; do 24h; do 24.00|; ~ del celote dvanajstina: dvanájsti -ega m (á) končati 31. ~ega 〈12.〉 |31. decembra|; dvanájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) oglasiti se pred ~o |pred 12. uro; pred 24. uro|; poud. prispeti pet minut pred ~o |v zadnjem trenutku|;
eksprésen
-sna -o (ẹ̑) |zelo hiter|; eksprésni -a -o (ẹ̑) ~ vlak eksprésna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. ena ~ in dve turški ekspresna kava: eksprésnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
èn
êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é) 1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa: Že ~e tri dni ga ni približno, kake: ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|; 2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri: knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg: 3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|; êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse ê...
èn
êna -o nedol. vrst. zaim. (ȅ é é) neknj. pog. neki: ~ moški prihaja sem; Na trgu se zbirajo ~e ženske; Bližamo se ~emu mestu êden ênega m, člov. (é) neknj. pog. ~ je umrl, ker zvoni nekdo: hoditi ~ za drugim ≥ drug za drugim: êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. neka ženska: ~ mi tipka iz rokopisa; Z ~o je bil dalj časa skupaj, pa sta se razšla êno -ega s (é) nekaj: Jaz sem hotela ~, ona pa drugo
ênaindvájseti
-a -o vrstil. štev. (é/ȇȃ) ~ega junija 〈21.〉; ~o stoletje |2001—2100|; ênaindvájseta -e ž, rod. mn. -ih (é/ȇȃ) Pridite po ~i |po 21. uri|;