Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
uhó
ušésa s (ọ̑ ẹ́) šepetati na, v ~; gluh na eno ~, na obe ušesi; prijeti koga za ušesa; Trga ga po ušesih; Šumi mu v ušesih |Ima občutek šumenja, zvenenja|; šivankino ~; knj. pog., poud. Daj mu eno okrog ušes, za ~ |Udari ga|; poud.: odpreti usta do ušes |zelo, na široko|; Govorice so prišle tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa |Govorice je slišal tudi on|; povedati kaj na ~ |zaupno|; vleči na ušesa |prisluškovati|; na lastna, na svoja ušesa slišati |sam, osebno|; poslušati kaj na vsa ušesa, z očmi in ušesi |zelo pozorno|; Treba ga bo (prijeti) za ~, za ušesa |kaznovati ga|; sedeti na ušesih |nepazljivo poslušati|; za ~ prijetna glasba |za poslušanje|; ušesa knjige |zavihki, zmečkani ogli|;
visòk
-ôka -o; víšji -a -e (ȍ ó ó; ȋ) ~ hrib; dva metra ~o drevo; biti višji od brata, kot brat; poud.: ~ človek |domišljav, prevzeten|; ~e besede |vzvišene, nevsakdanje|; ~a čustva |plemenita|; visôki -a -o (ó) ~ fižol; nestrok. ~ c |strok. c tenorskega ali sopranskega glasu|; ~a hitrost ≥ velika hitrost: víšji -a -e (ȋ) ~a izobrazba; publ. sneg v ~ih legah |na vrhovih, vzpetinah|; poud. ~a sila |nepremagljiva ovira|; nàjvíšji -a -e (ȁȋ) publ.: konferenca na ~ ravni |konferenca šefov držav|; pogovori na ~ ravni |med najvišjimi uradnimi predstavniki države|; víšji -ega m, člov. (ȋ) upreti se ~im |nadrejenim|; visôko -ega s, pojm. (ó) sedeti na ~em víšje -ega s, pojm. (ȋ) hrepeneti po čem ~em visôkost -i in visokóst -i ž, pojm. (ó; ọ̑)
vogál
-a [-u̯] m (ȃ) ~ hiše; sedeti na ~u klopi; poud. To se najde za vsakim ~om |povsod|;
volán
-a m (ȃ) ~ avtomobila; poud. dvajset let sedeti za ~om |biti (poklicni) voznik|;
vstrán
prisl. (ȃ) 1. smer. prostor., smer. prostor. prisl. nagniti se ~; pobegniti ~; poud. možev skok ~ |nezvestoba|; gled. govorjenje ~2. mestov. prostor., mestov. prostor. prisl. sedeti malo ~ od koga |oddaljen|;
vzlèt
vzléta m, pojm. (ȅ ẹ́) med ~om letala sedeti pripet; števn. vrstni red ~ov
za
[poudarjeno zá] predl. I. z or., nasprotnostni par je pred 1. mestov. prostor.mestovni prostorski vas ~ gozdom; trgovina ~ cerkvijo; sedeti ~ mizo; zadaj ~ omaro; poud. Kdo se skriva ~ tem? |Kdo je povzročil to?|; 2. čas.časovni v noči ~ torkom; nositi čevlje ~ sestro3. vezljivostni povpraševati ~ ubežnikom; žalovati ~ sinom; pogledati ~ otrokom; gnati se ~ zaslužkom4. nač.načinovni leto ~ letom5. vzročn.vzročnostni umreti ~ rakom; zboleti ~ gripo6. povedkovniški zdeti se ~ malo zamalo: 7. ⚫ kaj ~ en človek kakšen, kateri: II. s tož., nasprotnostni par je izza 1. smer. prostor.smerni prostorski umik ~ gozd; sesti ~ kateder; kapljati ~ vrat2. cilj. prostor.ciljni prostorski vlak ~ v Maribor, ⚪ vlak za Maribor; avtobus ~ na Bled, ladja ~ v Benetke3. vezljivostni stresti soseda ~ ramo; zavzeti se ~ šolarje; zamenjati travnik ~ gozd; biti ~ pričo; izvoliti ~ predsednika; imeti ~ skopuha; vzeti ~ moža4. vzročn.vzročnostni jokati ~ vsako malenkost; knjiga ~ mlade; krompir ~ seme; boj ~ obst...
zádaj
mestov. prostor. prisl. (á) sedeti ~; večje fante postaviti ~; bolj, čisto, daleč ~; Otroci se igrajo ~ na igrišču; Boj se tistega, ki spredaj liže, ~ praska |zahrbtnega, hinavskega človeka|; poud. streči komu spredaj in ~ |zelo|; prakt.sp.: V primerjavi z razvitimi smo daleč ~ zelo zaostajamo: Ta ura je kar naprej ~ zaostaja: približati se, priti od ~; videti begunca od ~