Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
stotisočér
-a -o vrst. ločil. količ. štev. (ẹ̑) poud. Tega se veselijo ~i otroci |številni|;
tá
tá tó kaz. vrst. zaim. bližnjega; ed. : m téga/tegà, tému/temù, tá/téga/tegà, tém/tèm, tém/tèm ; ž té, têj/tèj/tì, tó, têj/tèj/tì, tó; s enako kot pri m, le tož. tó/téga; dv. : m tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma); im. in tož. tudi tádva; ž in s tí/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tí/té/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma) im. in tož. tudi tídve/tédve; mn. : m tí, téh/tèh, tém/tèm, té, téh/tèh, témi ; ž té, drugo kot pri m; s tá, enako tož., drugo kot pri m (ȃ ȃ ọ̑) 1. ~ hrast tukaj2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečl...
tádva
tédve tudi tìdve tédve tudi tídve kaz. vrst. zaim. bližnjega (ȃ ẹ̑/ȉ ȇ/ȉ) gl. ta
tále
tále tóle kaz. vrst. zaim. večje določnosti; del pred ..le se pregiba kot tá tá tó, podobno se tudi rabi (ȃ ȃ ọ̑) Kupite tole skodelico tále tégale m, člov. (ȃ ẹ̑) poud. ~ me res ne bo učil, kako je treba živeti tále téle ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ ẹ̑) poud. ~ je šele prava tóle tégale s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) ~ bo težko res; S temle se ne bomo hvalili
tálele
tálele tólele kaz. vrst. zaim. največje določnosti; del pred ..le se pregiba kot tá tá tó, podobno se tudi rabi (ȃ ȃ ọ̑) prakt.sp. Tolele igračko bi rad tole:
tísti
-a -o kaz. vrst. zaim. oddaljenega (ȋ) Vidite, za ~im gozdom je moja vas; Rodil se je v ~ hiši na drugi strani ceste; ~ čas |tedaj|; Ponoči je bil potres: ~e noči pač ne bom nikoli pozabila; To je ~a ženica s trga tísti -ega m, člov. (ȋ) ~ pred trgovino je bil iz našega kraja; Janez in ~ ob njem tísta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) ~ tam je pa res živahna; poud. Imajo jo za eno od ~ih |lahkoživk|; tísto -ega s, pojm. (ȋ) Za ~ jaz ne odgovarjam; poud. Kaj bi ~ |Ni pomembno|;
tístile
tístale tístole kaz. vrst. zaim. manj določnejšega oddaljenega, del pred ..le se pregiba kot tísti, podobno se tudi rabi (ȋ) tisti: Sédi na ~ stol; Tistale ženska je ravnateljica; Ustavili smo se tudi pred tistimle poslopjem tístile tístegale m, člov. (ȋ) poud. ~ me res ne bo učil, kako je treba živeti tístale tístele ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) poud. ~ je šele prava tístole tístegale s, pojm. (ȋ) ~ bo težko res
tolikéro
-ih tudi tolikéro -- kaz. vrst. količ. zaim. (ẹ̑) ~im ljudem je pomagal — delavcem, kmetom, nameščencem —, da je res imel dober občutek
vsák
-a -o cel. vrst. zaim. (ȃ) ~ človek; ~a vas; ~o mesto; ~a tretja srečka zadene; obiski ~ dan; avtobus na ~e pol ure; ~o sredo novo blago; na ~e toliko časa iti k zdravniku; ~a taka se zanima za modo; ~a barva, naj bo ta(ka) ali ta(ka), ji pristoji; poud.: Na ~ način je hotel priti do denarja |tako in drugače, vsekakor|; Za ~o ceno hoče dobiti to sliko |vsekakor|; ~a šola nekaj stane |ta ali ona|; neknj. pog. ~e sorte ljudje različni: v ~em pogledu zrel človek vsák -ega m, člov. (ȃ) ~ je svoje sreče kovač; ~emu svoje; ~ od učencev je poročal o svoji nalogi; razbežati se ~ na svojo stran vsáka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) ~ bi ga rada videla; prim. vsakdo