Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
slàb
slába -o tudi slàb slába -ó; slábši -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȃ) ~ človek; ~ ogenj; ~ih sto kilometrov; knj. pog. imeti ~e živce |biti živčen|; poud.: imeti ~o glavo |težko se učiti|; biti v ~i koži |biti bolan; biti slabo razpoložen|; knj. pog. imeti ~o kri biti slabokrven: poud.: To je ~a tolažba |ni tolažba|; imeti ~o vest |občutek krivde|; nevtr. biti ~ v matematiki; poud. Njeno petje ni ~o |je precej dobro|; slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~ na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i
slálom
-a m, pojm. (ȃ) tekmovati v ~u; ~ s kanuji; šport. žarg. voziti drugi ~ drugo vožnjo slaloma:
sortimènt
-ênta m (ȅ é) ~ oblačil izbira, zaloga: hlodi, drva in drugi ~i |gozdni, žagarski izdelki|;
sôsed
-éda in sósed -éda m, člov., im. mn. sosédje tudi sosédi (ó ẹ́; ọ́ ẹ́) pomagati ~om; ~ iz šolske klopi; poud. Triglav in njegovi ~je |sosednje gore|; publ. dobri stiki z vsemi ~i s sosednjimi državami: soséda -e ž, člov. (ẹ́; ẹ̑) klepet s ~o; poud. Šola in tovarna sta ~i |stojita druga ob drugi|; publ. uvoz iz naše ~e iz sosednje države:
sovrážnik
-a m, člov. (ȃ) 1. ne imeti ~ov; osebni ~; poud. zagrizen ~ |zelo hud|; ~ domovine; ~ omahljivosti; spopad s ~om2. nečlov., poud. |kar povzroča težave, škodo|; : Brezdelje je ~ uspeha; suša in drugi ~i kmetijstva sovrážnica -e ž, člov. (ȃ) sovrážničin -a -o (ȃ)
spét
člen. (ẹ̑) 1. izvzem., izvzem. člen. Nekateri člani so bili navdušeni, drugi pa ~ niso hoteli tvegati; Ni ravno debel, pa vendar ~ ne suh; tudi v vezniški rabi, redk. Nekateri pridelujejo hrano, ~ drugi izdelujejo različne predmete, ~ tretji gradijo2. poudar., poudar. člen. No, tako hudo pa ~ ni |le|; Samo časopisov pa ~ ne moremo brati |vendar|;
sréčati
-am dov. -an -ana; sréčanje (ẹ̑) koga/kaj ~ soseda na ulici; šalj. ~ Abrahama |dočakati petdeset let|; publ. Te lastnosti ~amo tudi pri drugih dvonožcih imajo tudi drugi dvonožci: sréčati se -am se (ẹ̑) z/s kom/čim ~ ~ z več ljudmi istega poklica; Avtomobila se tu ne moreta srečati; Državnika sta se tokrat prvič srečala; publ. ~ ~ s težavami imeti težave:
strán
-í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) 1. a) ~i neba; leva ~ telesa; vrt na zadnji ~i hiše; veter piha z zahodne ~i; poud. druga ~ medalje |drugi, nasprotni vidik|; urad. dobiti odobritev s ~i pristojnega organa odobritev (od) pristojnega organa: b) dobre ~i poletja; Po eni ~i zdravilo pomaga, po drugi ~i škoduje; biti po materini ~i Slovenec; prestopiti na nasprotnikovo ~, na ~ nasprotnikov2. s ceste zaviti na ~; pripeljati s ~i; poud. od ~i kaj izvedeti |posredno, ne naravnost|; prakt.sp. dati kaj na ~ odložiti: prihraniti: shraniti: poud. stati komu ob ~i |pomagati komu, podpirati koga|; 3. končati besedilo na sredini ~i; pri navajanju vira Slovenski pravopis 1962, stran 35