Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dvá
dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma ⚫ pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici: Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|; dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|; dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni
dvájset
-ih glav. štev. (ȃ) ~ korakov; zbrano delo v ~ih zvezkih; imeti okoli ~ let dvájset -ih m, ž, s mn., člov. (ȃ) tri od ~ih; ~im so dali odpoved; Na izboru manekenk so izbrali pet od ~ih; nečlov. priti do ~ih |do 20. ure; do 20h; do 20.00|; prakt.sp. dekle pri ~ih pri dvajsetih letih:
dvóje
-ih tudi dvóje -- ločil. količ. štev. (ọ̑; ọ̑) |dva kosa, dve vrsti|; : rediti ~ perjadi: kokoši in race; ~ oblasti: posvetne in cerkvene; z ~imi usti; ~ vilic, vrat; iz ~ih oči |iz dveh parov|; ~ čevljev |dva para|; redk. imeti ~ otrok dva otroka: ~ oken dve okni: dvóje -- s, pojm. (ọ̑) sporočiti komu ~ |dve stvari|; v dvóje nač. prisl. zv. (ọ̑) veslati ~ ~; sprehod ~ ~
elegánten
-tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) biti zelo ~ |izbrano, skladno oblečen|; ~a obleka; imeti ~o postavo skladno: elegántnost -i ž, pojm. (ȃ)
elípsen
-sna -o (ȋ) imeti ~o obliko elípsni -a -o (ȋ) geom. ~o središče elípsnost -i ž, pojm. (ȋ)
èn
êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é) 1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa: Že ~e tri dni ga ni približno, kake: ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|; 2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri: knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg: 3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|; êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse ê...
enák
-a -o lastn. zaim. (ȃ á á; ȃ) 1. ist. kak., ist. kak. lastn. zaim. Hiše so si zelo podobne, niso pa ~e; Moja obleka je ~a tvoji, ~a kot tvoja; imeti s kom ~e čevlje; Zakon je za vse ~; Pred zakonom so vsi ~i; Po sposobnosti jim je ~; Vzgon je ~ teži izpodrinjene tekočine; Leva stran je ~a desni; Podoba tega kraja je že dolgo ~a nespremenjena: družiti se z vagabundi in ~imi postopači podobnimi: 2. ist. mer., ist. mer. lastn. zaim. Predstavo so že stotič odigrali z ~im uspehom |enako uspešno|; Ob ~em trudu je razlika v rezultatu lahko zelo velika; Njegovi ukazi so zbudili veliko nezadovoljstvo, ~ odpor pa je zbudila tudi njegova samovoljnost; čustv. Njihov uspeh je ~ ničli |je zelo majhen|; enák -ega m, člov. (á; ȃ) družiti se z ~imi enáka -e ž, pojm. (á; ȃ) Tudi njemu ~ prede |ne godi se mu bolje|; enáko -ega s, pojm. (á; ȃ) poiskati kaj ~ega enákost -i ž, pojm. (á; ȃ)
enôten
-tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) izdelati ~ načrt za mesto; stilno ~a knjiga; Mnenja o tem niso ~a; publ. enoten glede koga/česa o kom/čem biti si ~ glede mnenja o igralcu |imeti enako mnenje|; publ. enoten v čem V tej zadevi so si ~i edini: enôtni -a -o (ó) ~ kruh enôtnost -i ž, pojm. (ó)