Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
predíhati
-am dov. -an -ana; predíhanje (í ȋ) poud. kaj ~ knjigo v enem dnevu |prebrati|; ~ precej prahu |nadihati se|;
prenapáčen
-čna -o in prenápačen -čna -o (ȃ; ȃ) poud. Fant ni ~ |ima precej pozitivnih lastnosti|;
prigospodáriti
-im dov. prigospodárjen -a; prigospodárjenje (á ȃ) kaj ~ precej denarja in zemlje
primešetáriti
-im dov. primešetárjen -a; primešetárjenje (á ȃ) kaj ~ na semnju precej denarja
razpustíti
-ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ȋ í) kaj ~ lase; ~ parlament; ~ tableto v vodi razpustíti se -ím se (í/ȋ í) dušiti čebulo, da se ~i; poud. V mestu se je precej razpustil |postal neurejen, nenraven|;
rôka
-e tudi rôka -é ž, prva oblika rod. mn. rók; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é rók -áma -é -àh -áma; -é rók -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. tudi róko róke (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑) 1. zlomiti si ~o, obe ~i; seči komu v ~o; držati se za ~e; podajati si kaj iz rok v ~e; leva ~; mišičaste ~e; umetna ~ |proteza|; ~ opice; ~ v komolcu; peljati dekle pod ~o |spremljati, voditi jo|; poud.: braniti se z golimi ~ami |brez pripomočkov|; Ná ~o, da bom držal besedo |obljubljam|; ptt v ~e xy |označba na pošiljki|; 2. delati čevlje na ~o; žeti na ~e; knj. pog.: imeti blago iz druge ~e od preprodajalca, od prvega uporabnika: Trgovina je precej od rok oddaljena, daleč: Novica je iz prve ~e iz neposrednega vira: biti si na ~e, na ~o pomagati drug drugemu, biti v prijateljskih odnosih: kupiti pod ~o nezakonito, skrivaj: narediti kaj z levo ~o z lahkoto, površno: publ. politika močne ~e; olepš. položiti ~o nase |narediti samomor|; poud.: dati knjigo, vajeti iz rok |nehati brati, opravljati vodilno...
scedíti
-ím dov. scédil -íla, nam. scedít/scedìt; scejênje; drugo gl. cediti (í/ȋ í) kaj ~ kavo v lonček; pokr. ~ mleko precediti: scediti kaj iz česa ~ sok iz limone izcediti: scedíti se -ím se (í/ȋ í) Voda se je scedila s strehe; brezos. V škaf se je scedilo precej vode
sédem
sêdmih [də] glav. štev. (ẹ́ é) imeti ~ otrok; eno od ~ih čudes sveta; izobr. ~ modrih |grški misleci in državniki pred Sokratom|; poud. prebiti ~ suhih let |obdobje revščine, pomanjkanja|; Čez ~ let vse prav pride |Vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti|; sédem sêdmih [də] m, ž, s mn., člov. (ẹ́ é) Branila sta se sama proti ~im; nečlov. priti ob ~ih zvečer |ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|; Prodali so precej telet, doma so jih obdržali ~
slàb
slába -o tudi slàb slába -ó; slábši -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȃ) ~ človek; ~ ogenj; ~ih sto kilometrov; knj. pog. imeti ~e živce |biti živčen|; poud.: imeti ~o glavo |težko se učiti|; biti v ~i koži |biti bolan; biti slabo razpoložen|; knj. pog. imeti ~o kri biti slabokrven: poud.: To je ~a tolažba |ni tolažba|; imeti ~o vest |občutek krivde|; nevtr. biti ~ v matematiki; poud. Njeno petje ni ~o |je precej dobro|; slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~ na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i