Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
rúša
-e ž, snov. (ú) odstraniti ~o; poud. Že dolgo je, počiva pod ~o |je mrtev|;
slovéti
-ím nedov. slôvi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Igralka že dolgo ~i sloveti po čem ~ ~ lepoti
stó
stôtih glav. štev. (ọ̑ ó) Zbralo se je več kot ~ ljudi; teči na ~ metrov; preseliti ~ tisoč prebivalcev; poud.: Pihalo je kot ~ hudičev |zelo|; spremeniti kaj za ~ osemdeset stopinj |zelo, popolnoma|; Slabe volje je, ima ~ težav |mnogo|; Pred dopustom ima ~ in ~ opravkov |zelo veliko|; ~ let je že nisem videl |zelo dolgo|; stó stôtih m, ž, s mn., člov. (ọ̑ ó) Kar ~im so vrnili delovne knjižice
svetíti
in svétiti -im nedov. svéti -te in -íte, -èč -éča; svétil -íla, svétit; svétenje; (svétit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Luč ~i; Sonce ~i; poud. Pri njih dolgo ~ijo |so dolgo budni, dolgo bedijo|; svetiti komu ~ gostu po stopnicah svetíti se in svétiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) ~ ~ v mesečini; poud. Avto se ves ~i |je zelo čist, zloščen|;
širòk
-ôka -o; šírši -a -e, star. šírji -a -e (ȍ ó ó; ȋ; ȋ) ~ pas; poud.: ~a izbira blaga |velika|; človek s ~im obzorjem |razgledan|; njen ~i smeh |sproščeni, glasni|; zelo ~ čez boke; nizk. širok z/s kom Postala je ~a z njim |noseča|; širôki -a -o (ó) jezikosl. ~ samoglasnik; žel. ~ tir; film. ~o platno širôki -ega m, člov. (ó) pomagati ~im zlesti skozi odprtino na širôko nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ odpreti okna; poud. pripovedovati na dolgo in ~ ~ |zelo nadrobno|; širokóst -i tudi širôkost -i ž, pojm. (ọ̑; ó) neobč. širina:
škíliti
-im nedov. -èč -éča; škíljenje (í ȋ) ~ na eno oko, na obe očesi; poud. ~ k vratom |skrivoma gledati|; poud. škiliti na koga/kaj Že dolgo ~ijo ~ naš gozd |si ga želijo prilastiti|; poud. škiliti za kom/čim Začel je ~ ~ dekleti |zanimati se za dekleta|;
ták
-a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) 1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin2. navez., navez. kaz. kak. zaim. bližnjega Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|; 5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|; 6. Ljudje so ~i in ~i |različni|; 7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|; ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|; táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne tákost -i ž, pojm. (á)
tiščáti
-ím nedov. tíšči -íte, -èč -éča, -áje; tíščal -ála, tíščat, -án -ána; tiščánje; (tíščat) (á í) 1. koga/kaj ~ napadalca k tlom, proč od sebe; ~ roke v žepu; ~ vrata; ~ zobe skupaj; tiščati koga Čevlji me ~ijo; brezos. V želodcu me ~i; tiščati koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; ~ lice k šipi; tiščati koga/kaj na kaj ~ obraz na šipo; ~ otroka na prsi; tiščati koga za kaj ~ sošolca za vrat2. poud.: ~ k izhodu, proti vratom |siliti|; ~ v dvorano |siliti|; poud. tiščati v koga/kaj Tiščali so vanj, naj jim pove |mu vsiljivo prigovarjali|; ~ ~ nesrečo |siliti|; poud. tiščati za kom Množica ~i ~ njim |sili, rine|; Že dolgo ~i ~ njo |si prizadeva za njeno naklonjenost|; tiščáti se -ím se (á í) koga/česa ~ ~ matere; ~ ~ peči; poud. Hiše se ~ijo druga druge |so tesno druga ob drugi|; tiščati se k/h komu/čemu ~ ~ drug k drugemu; poud. ~ ~ v eni sobi |stanovati na tesnem|;