Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
homedráti
-ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; homedránje; (-àt) (á ȃ) poud. |počasi, nerodno hoditi|;
hotéti
hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét) ; neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali: brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja: nevtr. Živim, kot ...
hríb
-a m (í) priti s ~a v dolino; Vas leži pod ~om; vrh ~a; biti doma iz, s ~ov; hoditi v ~e |v planinski, gorski svet|;
izza
[poudarjeno ízza] predl. z rod., nasprotnostni par je za s tož. 1. izhodiščni prostor. ~ gore je vzšla luna; vstati ~ mize; pripeljati ~ ovinka; hoditi v šolo ~ Vrha iz Zavrha: 2. čas.časovni, redk. znamenje ~ turških časov iz: ~ kongresa
kàr se dá
tudi kàrsedá poudar. mer. prisl. zaim. zv. (ȁ á) prakt.sp. hoditi ~ ~ ~ previdno nadvse, čim bolj:
katéri
-a -o poljubn. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Se ~ učenec prijavlja za to nalogo; Če ~a gospa ne more več hoditi, se lahko pelje; Če se ~o mesto ni vdalo, so ga po zavzetju razrušili katéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~i hočete biti prej na vrhu, lahko greste po tej strmi bližnjici katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) Nekdo trka. Naj mu gre ~a odpret; Mar ~a ni lepa, dokler je mlada katéro -ega s (ẹ́; ẹ̑) Biti v taborišču ali služiti tuji vojski: ali je ~emu mogoče dajati prednost
kázati
tudi kazáti kážem nedov. káži -te tudi -íte, kažóč, kazáje; kázal -ála, kázat, kázan -a; kázanje tudi kazánje; (kázat) (á/á á) komu koga/kaj ~ policistu dokumente; ~ otroka sosedom kazati koga/kaj ~ ljubezen, poštenost; To ga ne ~e v lepi luči; poud.: ~ kosti, rebra |biti zelo suh|; ~ čemeren obraz |biti slabe volje|; kazati koga kakšnega Obleka jo ~e mlajšo; ~ proti vratom; ~ s palico po zemljevidu; poud. ~ s prstom na koga, za kom |obsojati koga|; brezos. ~e, da ima prav |zdi se|; z nedoločnikom Ne ~e hoditi tja |ni priporočljivo|; kázati se tudi kazáti se kážem se (á/á á) komu Dekle se rado ~e ljudem kazati se pred kom koga/kaj Pred njo se ~e junaka
ki
ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem 1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem: vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi: ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; ⚪ srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je: Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je: 2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh: ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji: cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma: