Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
tískati
-am nedov. -ajóč; -an -ana; tískanje (í) kaj ~ denar; ~ knjigo; redk. ~ razprave v revijah objavljati:
tŕgati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tŕganje (ŕ ȓ) koga/kaj ~ češnje; ~ gumbe s plašča; brezos. ~a ga po rokah; poud. trgati koga/kaj komu/čemu ~ očeta družini |odtegovati|; poud. trgati koga/kaj od koga/česa ~ pomočnika od dela |odtegovati|; Delo ga ~a od žene |ločuje|; trgati komu/čemu koga/kaj ~ sošolcu knjigo iz rok; ~ materi otroka iz naročja; ~ delavcu petino plače trgati komu od česa ~ bolniku od plače tŕgati se -am se (ŕ ȓ) Jopica se ~a; Pes se ~a z verige; poud. V njej se vse ~a |Izgublja notranjo trdnost, moč|; poud. trgati se od koga/česa ~ ~ ~ domačih |s težavo se ločevati|; ~ ~ ~ skupine |odhajati, oddaljevati se|; poud. trgati se za koga/kaj ~ ~ ~ čast |prizadevati si, potegovati se|; Zanj se kar ~ajo s ponudbami |Ima veliko ponudb|;
uvézati
in uvezáti uvéžem dov. uvézanje; drugo gl. vezati (ẹ́/á ẹ́) kaj v kaj ~ deblo v sredo splava; ~ knjigo v platnice
uvezováti
-újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; uvezovánje; (-àt) (á ȗ) kaj v kaj ~ liste v knjigo; jezikosl. ~ besedilo |kodirati|;
védeti
vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́) 1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati: ~ pesem na pamet znati: poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno: Dal jim ...
vézati
in vezáti véžem nedov. véži -te in -íte, vežóč, vezáje; vézal -ála, vézat, vézan -a; vézanje; (vézat) (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj Spone ga ~ejo; ~ knjigo; Most ~e otok s kopnim; jezikosl. Glagol ~e predmet; dvovid. ~ hranilno vlogo; dvovid. vezati koga/kaj na koga/kaj ~ otroka nase; ~ valuto na vrednost marke vezati kaj z/s čim ~ študij pedagogike s psihologijo; Lepilo ~e po nekaj urah; Obleka ~e; dvovid. Telefonist ~e vézati se in vezáti se véžem se (ẹ́/á ẹ́) ~ ~ v gledališču za eno leto vezati se na koga/kaj ~ ~ ~ tradicijo vezati se z/s čim Kisik se ~e z vodikom
vpís
-a m, pojm. (ȋ) ~ podatkov; ~ na visoko šolo; števn. pregledovati ~e v matično knjigo
vpisoválec
-lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ vtisov v spominsko knjigo vpisoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) vpisoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)
vtihotápiti
-im dov. vtihotápljen -a; vtihotápljenje (á ȃ) koga/kaj ~ mamila; ~ nasprotnike v organizacijo vtihotápiti se -im se (á ȃ) poud.: ~ ~ v hišo skozi okno |skrivaj, neopazno priti|; V knjigo se je vtihotapilo več napak |v njej je|;
vzéti
vzámem dov. vzêmi -íte; vzél -a, vzèt/vzét, vzét -a, star. vzémši; vzétje; (vzèt/vzét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ darilo; ~ jed na krožnik; ~ kamen v roke; ~ kapljice proti prehladu; ~ knjigo s police; ~ soseda v avtomobil; poud. ~ otroka v roke |ošteti ga|; šol. žarg. ~ pri matematiki korenjenje predelati: ~ obleko v popravilo; ~ ponudbo resno; ~ sramoto nase; neobč. ~ slovo posloviti se: ~ zalet in skočiti vzeti kaj od koga/česa ~ denar od staršev vzeti koga/kaj za koga/kaj ~ sodelavca za družabnika; knj. pog.: ~ soseda za moža omožiti se, poročiti se s sosedom: ~ svežo zelenjavo za enolončnico uporabiti: vzeti komu koga/kaj ~ človeku prostost; ~ povzročitelju nesreče vozniško dovoljenje; knj. pog. ~ opravljivcu kaj za zlo zameriti mu: ~ materi otroke; Vzemimo, da imaš prav recimo: vzéti se vzámem se (ẹ́ á) knj. pog.: Kmalu se bosta vzela se poročila: Od nekod se je vzel zdravnik je prišel, se je pojavil: Od kod se je pa vzel |po kom ima take lastnosti|; vzéti si vzámem si (ẹ́ á) kaj ~ ~...
Dostopnost