Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
grênek
-nka -o in grenák grênka -ó; -êjši -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ) ~ čaj; poud. ~ spomin |boleč, žalosten|; Žolč je ~; ~ kot pelin grênki -a -o (é) rastl. ~a penuša grênka -e ž, rod. mn. -ih (é) poud. požreti marsikatero ~o |kritično pripombo|; grênko -ega s, pojm. (é) doživeti marsikaj ~ega; snov., knj. pog. požirek ~ega grênkost -i tudi grenkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)
grúntarski
-a -o (ȗ) ~ sin grúntarska -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȗ) poročiti se z ~o
hotéti
hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét) ; neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali: brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja: nevtr. Živim, kot ...
húd
-a -o in húd -a -ó; hújši -a -e (ȗ ú ú; ȗ ú ọ̑; ȗ) ~ gospodar; poud. ~ lovec |zelo prizadeven, navdušen|; star. storiti ~ konec umreti nasilne smrti: hud na koga/kaj biti ~ ~ otroka |se jeziti|; húdi -a -o (ú) ~ duh |hudič|; húda -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud.: povedati komu precej ~ih |zelo ga ošteti|; s ~o kaj doseči |s silo, pritiskom|; húdo -ega s, pojm. (ú) doživeti kaj ~ega; poud. umreti od samega ~ega |od velikega trpljenja|; húdost -i ž, pojm. (ú)
infekcíjski
-a -o (ȋ) ~a klinika; ~a bolezen nalezljiva bolezen: infekcíjska -e ž, rod. mn. -ih (ȋ) prakt.sp. zdraviti se na ~i na infekcijski kliniki: infekcíjskost -i ž, pojm. (ȋ)
intêren
-rna -o (ȇ) samo ~a predstavitev programa nejavna, notranja: intêrni -a -o (ȇ) ~a klinika |za notranje bolezni|; ~ sodelavec notranji sodelavec: intêrna -e ž, rod. mn. -ih (ȇ) prakt.sp.: poklicati ~o devet interno telefonsko številko: zdraviti se na ~i na interni kliniki: zdrav. žarg. pasti na ~i na izpitu iz interne medicine: intêrno -ega s, pojm. (ȇ) obravnavati kaj ~ega notranjega: intêrnost -i ž, pojm. (ȇ)
iz
[poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v 1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti2. čas.časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine4. izvorni a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docentab) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič5. vzročn.vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti6. lastn.lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti
izmed
[poudarjeno ízmed] predl. z rod., nasprotnostni par je med s tož. 1. izhodiščni prostor. Sonce sije ~ oblakov2. izbirni Eden ~ vas me bo izdal; najboljši ~ vseh; najlepša ~ deklic; eden (~) največjih skladateljev3. vezljivostni izvoliti predsednika ~ članov odbora; Žival je bila nekaj ⚫ ~ psa in volka med psom in volkom:
iznad
[poudarjeno íznad] predl. z rod., nasprotnostni par je nad s tož. 1. izhodiščni prostor. prileteti ~ streh; žarki ~ gor; skloniti se ⚫ ~ bolnika nad bolnika: 2. količ.količinski temperatura ⚫ ~ sto stopinj nad sto stopinj:
izpod
[poudarjeno ízpod] predl. z rod., nasprotnostni par je pod s tož. 1. izhodiščni prostor. štrleti ~ napušča; prilesti ~ postelje; priteči ~ Karavank; Luč visi ~ stropa; poud. spraviti (se) ~ nog |umakniti (se)|; 2. vezljivostni osvoboditi se ~ okupatorja3. lastn.lastnostni pogledovati ~ čela |plašno, skrivaj|; proizvodnja ostaja ⚫ ~ normale pod normalo: mladina ⚫ ~ 14 let pod 14 leti: prodajati blago ⚫ ~ cene pod ceno: