Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ogovárjati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ogovárjanje (ȃ) koga/kaj ~ mimoidoče; ~ koga z gospod predsednik; ~ nastopajoče z imenom; pokr. ~ sosede opravljati, obrekovati:
iztegováti
-újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; iztegovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ nogo v kolenu; ~ roko predse; nizk. Ljudje so začeli ~ jezike |opravljati, obrekovati|; Iztegovala je roke za njim; olepš. ~ roke po tujem imetju |krasti|; iztegováti se -újem se (á ȗ) Mišice se krčijo in ~ujejo
klevéta
-e ž (ẹ̑) neobč.: umazana ~a obrekljiva izjava: širiti ~e o kom obrekovati koga:
nesrámen
-mna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ obiskovalec; poud.: ~ dopis |žaljiv|; imeti ~ jezik |obrekovati; nespodobno govoriti|; ~ trgovec |brezobziren, brezvesten|; ~a laž |zelo velika|; nesramen do koga biti ~ ~ žensk nesrámno -ega s, pojm. (á) reči kaj ~ega nesrámnost -i ž, pojm. (á) ~ govorjenja; števn. oproščati ~i
objédati
-am nedov. -ajóč; -an -ana; objédanje (ẹ́) kaj Zajci ~ajo drevesna debla; poud. objedati koga ~ znance |opravljati, obrekovati|;
obráti
obêrem dov., nam. obràt; drugo gl. brati (á é) kaj ~ češnje; poud. ~ vse gostilne |obhoditi|; poud. obrati koga ~ prijatelja pri kartanju |povzročiti, da izgubi veliko denarja|; ~ sosedo do kosti |zelo jo obrekovati|;
oplétati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oplétanje (ẹ̑) kaj ~ steklenice opletati koga/kaj z/s čim ~ voz s trakovi opletati z/s čim ~ z rokami; slabš. ~ z jezikom |opravljati, obrekovati|; Hlače mu ~ajo okrog nog; poud.: ~ po cesti kot pijan |opotekati se|; Kaj tako dolgo ~a po hiši |se mudi, se zadržuje|; oplétati se -am se (ẹ̑) poud.: nerodno se opletati med avtomobili |hoditi|; To se ti bo še opletalo |imelo neprijetne posledice|; poud. opletati se z/s kom/čim S tem delom se že dolgo ~a |ukvarja|; Kaj bi se opletal z njimi |se ukvarjal|;