Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
napráviti
-im dov. naprávljen -a; naprávljenje (á ȃ) ~ cesto, čevlje; ~ črto potegniti: ~ ogenj zanetiti: ~ otroka za v šolo obleči: pomožniški pomen: ~ križ pokrižati se: ~ skok skočiti: ~ izlet; poud.: ~ kariero |uspeti|; ~ konec čemu |ustaviti, končati|; ~ konec nad čim |obupati|; ~ križ čez kaj |opustiti prizadevanje, odnehati|; napraviti komu/čemu kaj ~ balkonu streho; Kaj ti je napravil, da jokaš? napráviti se -im se (á ȃ) Na vodi se je napravil led je nastal, se je pojavil: knj. pog. Vreme se bo napravilo izboljšalo, spremenilo: napraviti se kakšnega ~ ~ bolnega; knj. pog. lepo se napraviti se obleči:
prepustíti
-ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ȋ í) koga/kaj komu/čemu ~ goste gostiteljici; ~ hišo sinu; ~ stvar naključju prepustíti se -ím se (í/ȋ í) komu/čemu ~ ~ soplesalcu; poud. ~ ~ obupu |obupati|;
vréči
vŕžem dov. vŕzi -te/-íte; vŕgel -gla, vréč/vrèč, vŕžen -a; vŕženje; (vréč/vrèč) (ẹ́ ȓ) koga/kaj ~ kamen; ~ rokoborca na tla; Božjast ga je vrgla; poud.: ~ delavca iz službe |odpustiti|; ~ tihotapca v ječo |zapreti ga|; igr. žarg. ~ partijo taroka zaigrati: poud. ~ puško v koruzo |obupati|; publ. ~ vlado |povzročiti, da mora odstopiti|; brezos., poud. Utopljenca je vrglo na breg |naplavilo|; vreči komu kaj ~ konju oves; poud.: ~ komu psovko |opsovati ga|; ~ komu rokavico |pozvati ga na dvoboj|; knj. pog. Glasovanje mu je vrglo malo glasov prineslo: poud. vreči koga v kaj Ta dogodek ga je vrgel v bes |povzročil, da je postal besen|; publ. vreči kaj na koga/kaj Poročilo je vrglo čudno luč na dogodek vréči se vŕžem se (ẹ́ ȓ) ~ ~ na tla; ~ ~ za žogo; poud. vreči se na koga/kaj ~ ~ ~ delo |začeti delati|; ~ ~ ~ nasprotnika |napasti ga|; poud. vreči se v kaj ~ ~ ~ boj |začeti se bojevati|;
nikár
člen. (ȃ) 1. nik., nik. člen. ne: ~ ga ne motimo; ~ obupati; izpust. ~, bodi pameten2. poudar., poudar. člen., star. toliko bolj, kaj šele: Še za žival je treba poskrbeti, ~ za človeka; Še za vsakdanje življenje nimajo, ~ za draga potovanja
resignírati
-am dvovid., nedov. -ajóč; resigníranje (ȋ) |obupati, vdati se v usodo|; : nad kom/čim ~ ~ stvarnostjo; neobč. resignirati na kaj ~ ~ mesto upravnika odpovedati se mestu: neobč. Predstojnik je resigniral odstopil:
zató
vez. (ọ̑) 1. v sklepalnem priredju Ne razumeš jih, ~ se jeziš; poud. Tvoji starši so, pa tako govoriš z njimi? -Zato pa2. v protivnem priredju Ta proces ne bo kratkotrajen in lahek, ~ pa zgodovinsko neizogiben vendar: Res je težko, ~ pa še ni treba obupati3. v vzročnih odvisnikih Te listine so pomembne, (~) ker so v njih podatki o vladnih projektih; Morala ga je spremljati, (~) ker ni skoraj nič videl; poud. Zakaj se jezite? -Zato (ker)4. v namernih odvisnikih Ustavili so se, (~) da bi se odpočili; Zakaj si zaprl okno? -Zato da ne bi bilo prepiha