Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
govoríti
-ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem: govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko star. slovenski zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini
čvékniti
-em tudi čvêkniti -em dov. čvéknjen -a tudi čvêknjen -a (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) slabš. |reči kaj nespametnega|; slabš. čvekniti kaj No, čvekni že kaj |reci, povej|;
dán
dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑) 1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5.3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma|; 4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|;
izmíkati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izmíkanje (í ȋ; ȋ) kaj ~ podstavke, zagozde; nastavljati in ~ roko; olepš. ~ denar |krasti|; izmikati komu kaj ~ sošolcem naloge in jih prepisovati izmíkati se -am se (í ȋ; ȋ) komu/čemu Dekle se mu ~a |se ga ogiba|; ~ ~ plačilu dolgov |ne jih plačevati|; ~ ~ sunkom, udarcem; Povej naravnost, ne izmikaj se
jàz
mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é) 1. im. oblike se rabijo:a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janezb) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desnoc) v prir. besedni zv. Tone in ~č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni trebab) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že boljc) v prir. besedni zv. pri meni in Janezuč) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo st...
jegúljiti
-im nedov. -èč -éča; jegúljenje (ú ȗ) redk. okorno ~ po blatu zvijajoč se premikati: poud. Ne ~i, povej naravnost |ne izmikaj se|; jegúljiti se -im se (ú ȗ) poud. |vrteti se, zvijati se|; : Obrisi streh se ~ijo v valovih
kàr kóli
čésar ~ tudi kàrkóli čésarkóli s, poudar. ozir. poljubn. zaim. zv. nečloveškosti, prvi del dalje kot kar1 (ȁ ọ̑ ẹ̑ ọ̑) Naj se zgodi ~ ~, na vse sem pripravljen; Nič se mu ni posrečilo, česar ~ se je lotil; Povej vendar kaj, ~ ~
ko
podr. vez. I. v odvisnikih 1. v časovnih ~ se je pripeljal, so ga vsi čakali; Medtem ~ smo delali, so se drugi zabavali2. v oziralnih, poud. Zdaj pa imaš, ~ si tako neroden; Kaj bi tajil, ~ pa je res3. v pogojnih če: ~ bi se bil vsaj malo učil, bi bil izdelal4. v primerjalnih, knj. pog. Premika ustnice, ~ da bi molil kakor, kot: 5. v sorazmernostnih Bolj ~ vpije, manj ga razumejoII. med členi znotraj stavka, knj. pog. kakor, kot: Dela ~ v svojih najboljših letih; Letošnja prireditev je lepša ~ lanska; bled ~ zid; Tega ne povej drugemu ~ njemu
kólikokrat
vpraš. kratn. prisl. zaim. (ọ́) ~ si bil tam; tudi v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnikih Povej, ~ že ponavljaš to vajo; poud. ~ sem mu že rekel, pa ne uboga |velikokrat|; Kdo ve ~ nam je že povedal to zgodbo
moríti
-ím nedov. môri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, morjèn -êna; morjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ ljudi, prebivalstvo; poud.: Slana ~i rože |uničuje|; Povej, kaj te ~i |povzroča neugodje, teži, skrbi|; moríti se -ím se (í/ȋ í) Začeli so se moriti in preganjati; Čebele se ~ijo