Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
krepáti
-ám dov. -àj -ájte; krêpal -ála; krepánje; (-àt) (á ȃ) neknj. ljud. Krava je krepala poginila: nizk. Tudi ti boš krepal |umrl|;
krêpniti
-em in krépniti -em dov. krêpnjenje in krépnenje (é ȇ; ẹ́ ẹ̑) neknj. ljud. Krava je krepnila poginila: nizk. Saj ne boš krepnil od mraza |umrl|;
báti se
bojím se nedov. bój se -te se, -èč se -éča se, zastar. bojé se; bál se bála se; (bàt se) (á í) koga/česa ~ ~ sovražnika, toče; ~ ~ kaj začeti; ~i ~, da bo brat umrl; ~i ~, da ne bi brat umrl; omilj. ~im ~, da ni tako |menim, prepričan sem|; Nič se ne boj; poud. Ne boš mi ušel, ne boj se |nikar ne misli|; bati se za koga/kaj ~ ~ ~ otroka; ~ ~ ~ službo
držáti
-ím nedov. dŕži -íte, -èč -éča, dŕžal -ála, dŕžat, držán -a; držánje; (dŕžat) (á í) 1. koga/kaj a) ~ kozarec; ~ nasprotnika kakor v kleščahb) Balkon ~ita dva stebra; ~ otroka v naročju; ~ roke na hrbtuc) ~ blago v skladišču; ~ osumljenca na policiji; ~ načrt v tajnostič) ~ besedo, obljubo; knj. pog.: Krč me ~i; Ni mogel ~ nejevolje zadrževati, tajiti: žarg. ~ poleg ovc tudi koze imeti, gojiti: trg. žarg. Tega ne ~imo nimamo, ne prodajamo: neknj. pog.: ~ govor imeti govor: ~ predavanje predavati, imeti predavanje: ~ stražo stražiti: držati koga za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da izpolni obljubo|; držati komu kaj ~ delavcu lestev; olepš. Kmalu mu bodo držali svečo |bo umrl|; neobč. ~ ogledalo svojemu času |prikazovati življenje določene dobe|; neknj. pog. držati na koga/kaj ~ ~ čast, nase dati: držati za kaj ~ ~ kljuko, vrv; knj. pog. držati z/s kom ~ z bogatimi, z močnejšimi; ~ s sinom proti očetu2. a) Drevje je polno, da komaj ~i; Predpis ne ~i več |ni velja...
èn
êna -o nedol. vrst. zaim. (ȅ é é) neknj. pog. neki: ~ moški prihaja sem; Na trgu se zbirajo ~e ženske; Bližamo se ~emu mestu êden ênega m, člov. (é) neknj. pog. ~ je umrl, ker zvoni nekdo: hoditi ~ za drugim ≥ drug za drugim: êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. neka ženska: ~ mi tipka iz rokopisa; Z ~o je bil dalj časa skupaj, pa sta se razšla êno -ega s (é) nekaj: Jaz sem hotela ~, ona pa drugo
léto
-a s (ẹ́) 1. mesec in ~ dogodka; Še istega ~a, isto ~ je umrl; iz ~a, po ~u, v ~u, pred ~om 1991; 1945. ~a in ~a 1945; osemdeseta 〈80.〉 ~a devetnajstega stoletja |od 1880. do 1889. leta|; šolsko ~ 1991/92; Sodobnost, ~ V, str. 3; Star je tri ~a; do starosti pet, petih let; Do sedmega ~a je bil doma |do starosti sedem let|; Gre v deveto ~ |Star je bil osem let|; ob ~u |čez eno leto|; ~ dni |eno leto|; praznovati novo ~ |1. januar|; srečno novo ~; še na mnoga ~a; knj. pog. končati prvo ~ filozofije letnik: poud. osebnost ~a |najznamenitejša|; star. Danes ~o je odšel pred enim letom: 2. pojm. navade iz mladih let iz mladosti: Na stara ~a, v starih ~ih je živel sam v starosti: razlika v ~ih |v starosti|; poud. zrela ~a |čas življenjske zrelosti|; privzdig. ~a mladosti |mladost|; 3. poud. ~a (in ~a) je garal |dolgo časa|; Iz ~a v ~ je topleje |vsako leto|; olepš. biti v ~ih |star, starejši|; z ~i bo drugače |sčasoma, polagoma|;
ljúb
-a -o tudi ljúb -a -ó; -ši -a -e (ȗ ú ú; ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ ȗ ọ̑; ú; ȗ) Umrl je moj ~i mož; slovo od ~ega prijatelja; Obiski mi niso ~i; poud. ves ~i dan |ves dan|; neobč. ~ pogled prijeten, prijazen: ljub komu/čemu biti ~ staršem ljúbi -a -o (úv nagovoru ȗ) ~ prijatelj |v nagovoru|; ljúbi -ega m, člov. (ú; ȗ) izgubiti svoje ~e; star. njen ~ fant: ljúba -e ž, člov., rod. mn. -ih (ú; ȗ) ~e moje, kmalu se vrnem; star. njegova ~ dekle: nàjljúbša -e tudi nájljúbša -e ž, rod. mn. -ih člov. (ȁȗ; áȗ) zapeti svojo ~o ljúbo -ega s, pojm. (ȗ) uničiti vse, kar je komu ~; tebi na ~ ljúbost -i ž, pojm. (ú; ȗ)