Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
člôvek
-éka m; dv. -a ljudí -oma -a ljudéh -oma; mn. ljudjé ljudí -ém -í -éh -mí člov. (ó ẹ́) dober, kmečki, star ~; anatomija ~a; skupina ljudi; knj. pog. iti med ljudi v javnost, v družbo: avtobus za petdeset ljudi potnikov: ~ žaba |potapljač|; publ. pravice malega ~a |človeka brez vpliva, veljave|; poud.: To je naš ~ |privrženec, somišljenik|; priti k svojim ljudem |sorodnikom, rojakom|; ~ božji, kaj vse sem že doživel |izraža začudenje|; V takih okoliščinah mora ~ potrpeti |vsakdo|; Živ ~ ga ni videl |nihče|; pokr. moj ~ (zakonski) mož:
sléherni
-a -o prid. cel. vrst. zaim. (ẹ̑) neobč. vsak: zahtevati odgovornost od ~ega človeka; izkoristiti ~ trenutek; izogibati se ~emu boju kakršnemu koli: sléherni -ega m, člov. (ẹ̑) neobč. vsakdo, vsak: ~ izmed nas je že doživel kaj podobnega
vsák
-a -o cel. vrst. zaim. (ȃ) ~ človek; ~a vas; ~o mesto; ~a tretja srečka zadene; obiski ~ dan; avtobus na ~e pol ure; ~o sredo novo blago; na ~e toliko časa iti k zdravniku; ~a taka se zanima za modo; ~a barva, naj bo ta(ka) ali ta(ka), ji pristoji; poud.: Na ~ način je hotel priti do denarja |tako in drugače, vsekakor|; Za ~o ceno hoče dobiti to sliko |vsekakor|; ~a šola nekaj stane |ta ali ona|; neknj. pog. ~e sorte ljudje različni: v ~em pogledu zrel človek vsák -ega m, člov. (ȃ) ~ je svoje sreče kovač; ~emu svoje; ~ od učencev je poročal o svoji nalogi; razbežati se ~ na svojo stran vsáka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) ~ bi ga rada videla; prim. vsakdo
nemáren
-rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) poud. ~ delavec |neskrben, neprizadeven|; slabš.: ~a beseda |nespodobna|; ~a frizura |neurejena|; ~a ženska |umazana, zanemarjena|; nemárni -ega m, člov. (á) poud. spodbuditi ~ega k delu |lenega delavca|; po nemárnem vzročn. prisl. zv. (á) star. storiti kaj ~ ~ iz nepazljivosti: nemárnost -i ž, pojm. (á) opaziti vsako ~; člov., slabš. Tiste ~i se vsakdo izogiba |nemarnega človeka|; zmer. Vstani, ~
oblízniti
-em dov. oblíznjen -a (í ȋ) koga/kaj Pes ga je obliznil; ~ sladoled; poud. Plamen je obliznil poleno |ga načel|; oblízniti se -em se (í ȋ) ~ ~ z jezikom; poud. oblizniti se za kom/čim Vsakdo bi se obliznil za tako priložnostjo |bi bil zelo zadovoljen, če bi jo imel|;