Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
desêti
-a -o vrstil. štev. (é) ~ega maja 〈10.〉; ob ~i uri |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; ~ del česa desetina: poud. Šola mu je ~a briga |Ne zmeni se zanjo|; nardp. ~ brat desêti -ega m, člov. (é) izbrati vsakega ~ega; nečlov. začeti 1. ~ega 〈10.〉 |1. oktobra|; deséta -e ž, rod. mn. -ih (é) poklicati po ~i |po 10. uri; po 22. uri|; v desêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ desetič:
dréti
dêrem tudi dréti drèm nedov., 3. os. mn. tudi deró, -i -íte tudi drì -íte, deróč tudi -èč -éča; dŕl -a, drét; dŕtje; (drèt/drét) (ẹ́ é; ẹ́ ȅ) Voda ~e; poud. ~ skupaj |neurejeno, množično se zbirati|; poud. dreti v kaj ~ ~ pogubo |bližati se čemu slabemu|; poud. dreti za kom Fantje kar ~ejo ~ njo |se navdušujejo zanjo|;
imanénten
-tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) izobr. ~a lastnost bistvena, neločljiva: imanenten komu/čemu ~ človeški naravi značilen, tipičen zanjo: imanéntni -a -o (ẹ̑) ~a filozofija imanéntnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
koncipírati
-am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; koncipíranje (ȋ) kaj ~ prošnjo |sestaviti osnutek zanjo|; ~ skladbo v baročnem stilu zamisliti si, izoblikovati:
motovíliti
-im nedov. -èč -éča; motovíljenje (í ȋ) Nekaj je motovilil po delavnici motoviliti z/s čim ~ z rokami motovíliti se -im se (í ȋ) poud. ~ ~ iz avtomobila |nerodno lesti|; slabš. motoviliti se okrog koga ~ ~ ~ dekleta |zanimati se zanjo|; redk. motoviliti se v kaj vmešavati se, vtikati se:
obeleževáti
-újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; obeleževánje; (-àt) (á ȗ) publ. kaj ~ drevje za sečnjo ≥ označevati, zaznamovati: Razpravo ~ujeta jasnost in nazornost |sta zanjo značilni|;
òn
ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed. : m njêga, njêmu, njêga, njêm ⚪ njêmu, njím ; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih ; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən] , ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela 1. im. oblike se rabijo:a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne tib) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desnoc) v prir. besedni zv. Tone, sosed in onič) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:a) kadar so poudarjene Prav njih sem se b...
pogánjati
-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pogánjanje (ȃ) koga/kaj ~ čoln z vesli; poud. ~ koga od hiše |poditi, odganjati|; Vrtnice lepo ~ajo; Vso pot je poganjal pogánjati se -am se (ȃ) ~ ~ od drevesa do drevesa; poud. poganjati se za koga/kaj ~ ~ ~ pravico |zelo si prizadevati zanjo|;
Dostopnost