Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo
Gre za popis del in nalog (prvi je bil pripravljen v letu 2005), ki jih na podlagi različnih predpisov izvajajo centri za socialno delo (glej center za socialno delo) in predstavljajo standarde in normative za izvajanje le-teh. Za redno dopolnjevanje kataloga skrbi Skupnost centrov za socialno delo (glej Skupnost centrov za socialno delo). Katalog je razdeljen po naslednjih vsebinskih področjih: varstvo otrok in družine, varstvo odraslih, materialne pomoči, socialnovarstvene storitve ter koordinacije. Pri nalogah so poleg normativov navedeni nameni pomoči, kdo je do pomoči upravičen, pa tudi pravne podlage in kdo lahko posamezno obliko pomoči izvaja.
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Center za socialno delo
Krajše tudi CSD – javni zavod katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, ki na področju socialnega varstva izvaja javna pooblastila, storitve, programe ter koordinatorstvo (glej Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo). Do 1. 10. 2018 je na območju Republike Slovenije delovalo 62 tovrstnih javnih zavodov, od navedenega datuma dalje pa 16 tovrstnih javnih zavodov, znotraj katerih deluje 63 enot centrov za socialno delo.
Institucionalno nasilje
Odvija se v ustanovah, kjer ljudje bivajo ves čas (domovi za stare, vzgojni in drugi zavodi, zapori, bolnišnice) ali delno (dnevno varstvo, dnevni centri) in imajo neposreden stik s strokovnim osebjem, od katerega so odvisni. Ni istoveten pojem strukturnemu nasilju, čeprav ga vključuje oz. odraža. Oblike tega nasilja vključujejo fizično, psihično in spolno nasilje, omejevanje svobode, poniževanje, zasmehovanje, trpinčenje, tiraniziranje in podobna dejanja. Žrtev je lahko vsakdo, ki živi v instituciji in je odvisen od osebja. Nasilje je lahko tudi medvrstniško, ne le s strani osebja. Institucionalno obliko nasilja, ki jo izvaja osebje, je izjemno težko prepoznati in preganjati, ker žrtve o tem ne poročajo zaradi odvisnosti od osebja. Osebje pa je tiho zaradi medsebojnih podpor takemu ravnanju in institucionalne klime glede tem, o katerih se ne govori. Znani so eksperimenti o tem, kako hitro se pri osebju razvije nasilno ravnanje, če kontekst institucije to podpira.
Skupnost centrov za socialno delo
V Skupnost centrov za socialno delo, ki je bila ustanovljena leta 1996, je povezanih 16 centrov za socialno delo (glej tudi center za socialno delo) na območju Republike Slovenije. Z Zakonom o socialnem varstvu sta Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije podeljeni kot javni pooblastili izvajanje naslednjih nalog: določanje kataloga nalog, ki jih izvajajo centri za socialno delo in določanje standardov in (s soglasjem pristojnega ministra) normativov za izvajanje posameznih vrst nalog, ki so opredeljene v katalogu (glej Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo).
Strokovno svetovanje paru na centru za socialno delo
Po družinskem zakoniku (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg in 22/19) morajo centri za socialno delo zakonca/partnerja, ki sta starša otrok, nad katerimi imata starševsko skrb in ki sta ob predhodnem svetovanju na CSD ugotovila, da obstaja možnost za ohranitev njune zakonske zveze, seznaniti z možnostjo prostovoljne udeležbe na strokovnem svetovanju na CSD - z namenom ohranitve zakonske zveze. Tovrstnega strokovnega svetovanja se lahko udeležijo tudi zunajzakonski partnerji. V skladu s 5. členom pravilnika o izvajanju predhodnega svetovanja (Uradni list RS, št. 21/19) strokovno svetovanje paru poteka z namenom pomagati zakoncema rešiti težave, s katerimi se soočata in izboljšati njun odnos. V skladu s pravilnikom se strokovno svetovanje zakoncem/parom na CSD lahko izvaja posamično ali v skupini, udeležba pa mora biti za zakonca prostovoljna in brezplačna.