Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Antizatiralno socialno delo
Širok pojem, ki zajema več praktičnih pristopov v socialnem delu, kot npr. radikalno, struktu-ralno, feministično, antirasistično, kritično socialno delo itd. Ne gre zgolj za en praktičen pri-stop, temveč ga lahko razumemo kot perspektivo v mnogih praktični strokovnih pristopih, vsem pa je skupno načelno izhodišče – socialna pravičnost. Gre za perspektivo oz. pristope, ki se soočajo z družbenimi razlikovanjem, strukturnimi neenakostmi in temelji na bolj občutljivih pristopih. Mnogi avtorji prepoznavajo dva ključna pristopa antizatiralnega socialnega dela: delo na mikro ravni (delovni projekti pomoči s posameznikom, skupinami, skupnostmi) in delo na makro ravni (soočanje, preseganje družbene izključenosti). V obeh primerih lahko govorimo o konceptu krepitve moči, in sicer na individualni in kolektivni ravni. (Glej tudi pojem Antidiskriminacija).
Dominacija
Tip interakcije, v katerem močnejši akter na odkrit način zahteva od šibkejšega partnerja, da slednji naredi nekaj, kar je proti njegovi volji in to v razmerah, kjer šibkejša stran nima moči, da bi se tej zahtevi izognila. Interakcijski partnerji so lahko posamezniki, skupine, klike, frakcije, organizacije. Dominantni tipi interakcij lahko potekajo na vseh ravneh, od mikro do makro.
Družbena mimikrija
Posnemanje, ki poteka na način pretvarjanja oz. manipulacije, s katero si posameznik, skupina ali organizacija skuša povečati možnost uspeha ali zmanjšati nevarnost neuspeha v interakcijah z družbenim ali naravnim okoljem. Takšno delovanje mimikretičnih akterjev se lahko izvaja na različnih nivojih, od makro do mikro ravni. Vsak mimikretični odnos je – kljub neizmerni raznovrstnosti primerov – sestavljen iz enakih elementov (več o tem glej istoimensko delo Marjana Smrketa, 2007).
Krepitev moči
Regulacija razmerij odvisnosti v korist šibkejšega akterja. Ta namen se v socialnem delu skuša realizirati z reševanjem težav in problemov, ki nastajajo v interakcijah (od mikro do makro ravni) ter v dostopnosti uporabnic in uporabnikov do pomembnih življenjskih virov (dobrin, pravic, veščin, opore v socialnih omrežjih, statusa). Moč pri dostopu do virov se krepi na pet osnovnih načinov: z aktiviranjem že obstoječih virov (ki so uporabnikom nedostopni), z odpravljanjem ovir pri dostopu do virov (kjer je dostop nezadosten), s kreiranjem novih virov, z redistribucijo (v primeru pooblastil gre za opolnomočenje) in z mediacijo. (Glej tudi Opolnomočenje).