Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Izvirni delovni projekt pomoči
Soustvari se v delovnem odnosu. Soustvarjene rešitve v delovnem odnosu se v izvirnem delovnem projektu pomoči prevajajo v akcijo, v konkretne korake. Projekti so izvirni, ker se vsakokrat na novo in posebej oblikujejo za vsako uporabnico, za vsako skupino udeleženih v problemu posebej, ker so soustvarjeni skupaj z njimi in zanje. Projekti so delovni, ker konkretizirajo v vsakdanjem jeziku in v vsakdanjem življenju ljudi dogovorjene spremembe, naloge, delež posameznika in roke skupaj z dogovorom za naslednji sestanek. Govorimo o projektih, ker tečejo v času in so usmerjeni k dobrim izidom ali želenim razpletom.
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Antizatiralno socialno delo
Širok pojem, ki zajema več praktičnih pristopov v socialnem delu, kot npr. radikalno, struktu-ralno, feministično, antirasistično, kritično socialno delo itd. Ne gre zgolj za en praktičen pri-stop, temveč ga lahko razumemo kot perspektivo v mnogih praktični strokovnih pristopih, vsem pa je skupno načelno izhodišče – socialna pravičnost. Gre za perspektivo oz. pristope, ki se soočajo z družbenimi razlikovanjem, strukturnimi neenakostmi in temelji na bolj občutljivih pristopih. Mnogi avtorji prepoznavajo dva ključna pristopa antizatiralnega socialnega dela: delo na mikro ravni (delovni projekti pomoči s posameznikom, skupinami, skupnostmi) in delo na makro ravni (soočanje, preseganje družbene izključenosti). V obeh primerih lahko govorimo o konceptu krepitve moči, in sicer na individualni in kolektivni ravni. (Glej tudi pojem Antidiskriminacija).
Denarna socialna pomoč
Pravica, ki jo država zagotavlja na temelju solidarnosti in vzajemnosti in jo prejemajo ljudje, ki si preživetja ne morejo zagotoviti sami. Denarna pomoč je odvisna od dohodka, lahko pa tudi od premoženja, in se izračunava glede na mejo upravičenosti (npr. minimalni dohodek). Pogoji za pridobitev denarne pomoči vplivajo na dostopnost do te pravice. Splošni pogoji so državljanstvo, stalno prebivališče ali zaščita po mednarodnih aktih. Poleg teh pa države lahko določijo še posebne pogoje, kot so vrste premoženja, višina vrednosti premoženja in zaposlitven status ali celo način vedenja na trgu dela (npr. aktivno iskanje dela, izkazovanje interesa za delo). Bolj, kot je sistem denarnih socialnih pomoči selektiven in pogojevan ter odvisen od proste presoje strokovnega kadra, večja je možnost, da ne doseže tistih, ki ga potrebujejo in lahko vodi v povečanje revščine.
Dialoški pristopi
Uvrščamo jih med postmoderne sistemske pristope pomoči (skupaj z narativnimi in k rešitvi usmerjenimi), utemeljene na epistemologiji socialnega konstrukcionizma, po kateri je naša resničnost ustvarjena v procesih družbenega in osebnega konstruiranja (interpretiranja) in dialoga. Različice dialoških pristopov se pojavljajo pod več imeni, npr. kot hermenevtični, sodelovalni pristopi, konstruktivni in pomagajoči dialogi, odprti dialogi. Zagovorniki in izvajalci dialoških pristopov na področju psihosocialne podpore in pomoči (posameznikom, parom, družinam, skupinam in skupnostim) se izogibajo tradicionalnim psihološkim postopkom diagnosticiranja psihosocialnih težav ljudi na podlagi konstruktov psihiatričnih motenj in so pozorni na družbene oziroma strukturne vire človeških stisk in na vlogo jezika. Glavni cilj izvajalcev dialoških pristopov je pomoč uporabnikom, da se premaknejo iz monologov, v katerih so obtičali, v bolj osvobajajoče dialoge. K temu prispeva prizadevanje pomagajočih ola...
Dobrodelnost
Oblika solidarnosti, kjer pri izvajanju prostovoljne in neplačane pomoči ne pride do spremembe moči šibkejšega interakcijskega akterja.
Dolgotrajna oskrba
To je odziv na demografske spremembe, s katerimi se spopadajo države po vsem svetu. Naglo staranje prebivalstva in sočasno zmanjševanje deleža mladega prebivalstva v sodobnih industrijskih družbah povzročata številne spremembe v (do zdaj) dokaj stabilnih ureditvah. Hkrati s podaljševanjem življenja, napredkom medicine, zmanjševanjem deleža aktivnega prebivalstva in večanjem deleža ljudi, odvisnih od pomoči, smo priče spremembam v družinskih razmerjih in medgeneracijskih odnosih. Razmerje med ljudmi, ki pomagajo, in tistimi, ki prejemajo pomoč, se je radikalno spremenilo; po eni strani se je povečalo tveganje ljudi, da ne bodo prejeli ustrezne pomoči in podpore, po drugi strani pa se je povečala obremenitev ljudi, ki pomagajo. Spremembe razmerja med prebivalstvom, ki potrebuje pomoč, in prebivalstvom, ki lahko pomaga, so po mnenju nekaterih alarmantne, vendar jih lahko razumemo tudi kot možnost za iskanje novih oblik sožitja in solidarnosti v družbi, zato bo dolgotrajna oskrba v prihodn...
Družina in star človek
Kljub razpadu razširjenih družin ima družina še vedno pomembno vlogo pri skrbi za starega družinskega člana, saj oskrba starih ljudi temelji na kombiniranju formalne in neformalne oskrbe. V socialnem delu razumemo, da ima družina, ki skrbi za starega človeka, delovno nalogo, v kateri raziskuje, kakšne spremembe potrebuje in kakšne vire moči ima, da bo zmogla biti v pomoč in oporo staremu človeku in hkrati varovati življenje, ki ga potrebujejo družinski člani sami. To pomeni po eni strani prepoznati in varovati vse, kar star človek še ima in zmore varovati s pomočjo družine, in ob tem slediti potrebi po večanju, spreminjanju, preoblikovanju pomoči. Po drugi strani pa družina potrebuje odprt prostor za pogovore, da bi hkrati resnično soustvarjala pomoč tako, da bodo vsi udeleženi in nihče žrtvovan.
Duševno zdravje v skupnosti
Interdisciplinarno področje delovanja, katerega namen je izboljšanje položaja uporabnikov služb duševnega zdravja oziroma ljudi z duševno stisko, spreminjanje služb duševnega zdravja, da bodo služile predvsem njihovim potrebam, željam in nujam, uveljavljanje drugačnega vrednotenja duševne stiske. Duševno zdravje v skupnosti v prvi vrsti pomeni premik pomoči in podpore iz bolnišnic in zavodov v skupnost, obenem pa gre za družbeno gibanje uporabnikov in strokovnjakov za dostojnejše življenje in boljše storitve izven institucij. Vzpon duševnega zdravja v skupnosti v prevladujoč model je v državah, kjer so ga uvedli, pomenil radikalen preobrat v pogledih na duševne stiske, na ljudi, ki jih prizadenejo. O duševnem zdravju v skupnosti v pravem pomenu besede, kot o ponudbi storitev v skupnosti namesto v ustanovah, govorimo po drugi svetovni vojni. Najbolj znani premiki so se zgodili v Veliki Britaniji, severni Ameriki in severni Italiji. Pri nas govorimo o začetkih duševnega zdravja v skupno...
Dvojne nalepke
Pojem, s katerim v socialnem delu opozorimo na bistveno značilnost negativnega označevanja ljudi, ki trpijo zaradi težav v duševnem zdravju in so hkrati zasvojeni in so v sistemih pomoči pridobili dve diagnozi. S pojmom opozorimo na diskvalifikacijo uporabnika, ki ne more izbirati med nalepkama. Protistrup nalepkam ni zdravljenje, nalepke vztrajajo tudi potem, ko človek neha uživati drogo, ali se znebi duševne stiske. Edini način zoperstavljanja škodljivim posledicam diskvalificiranja ljudi z nalepkami je krepitev moči. Pri tem je bistvena tista moč, ki izhaja iz povezovanja z drugimi, iz tega, kako znamo eni in drugi živeti skupaj, iz tega, kaj nam je skupno, ne pa iz tega, kar nas ločuje. (Glej tudi pojem Dvojne diagnoze).
Hlepenje po drogi
Močna želja po določeni psihoaktivni snovi. Hlepenje po drogi je posledica spremembe delovanja možganov in porušenega kemičnega ravnovesja v telesu. Posameznik ugotovi, da z uporabo droge najlažje in najhitreje doseže stanje dobrega počutja, zato uživanje droge postane tako močno, da pri posameznici/posamezniku lahko povzroči stanje, ko le-ta izgubi kontrolo nad lastno voljo. Občutek hlepenje po drog se pojavlja in izginja. Lahko je šibek ali včasih zelo močan. Posameznica/posameznik težko upravlja z občutkom hlepenja. Pri vzpostavljanju abstinence je dolgoročno zelo pomembno učenje obvladovanja hlepenja. Za socialno delo je pomembno razumevanje tega pojava z vidika podpore ljudem, ne glede na to, ali so redni uporabniki drog ali pa želijo abstinirati. Govorimo o socialnem delu, ki sprejema ljudi, ki uživajo droge. Z vidika medicinske pomoči se včasih za zdravljenje simptomov odtegnitve uporabljajo nekatera zdravila. Temu pravimo farmakoterapija.