Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Dialoški pristopi
Uvrščamo jih med postmoderne sistemske pristope pomoči (skupaj z narativnimi in k rešitvi usmerjenimi), utemeljene na epistemologiji socialnega konstrukcionizma, po kateri je naša resničnost ustvarjena v procesih družbenega in osebnega konstruiranja (interpretiranja) in dialoga. Različice dialoških pristopov se pojavljajo pod več imeni, npr. kot hermenevtični, sodelovalni pristopi, konstruktivni in pomagajoči dialogi, odprti dialogi. Zagovorniki in izvajalci dialoških pristopov na področju psihosocialne podpore in pomoči (posameznikom, parom, družinam, skupinam in skupnostim) se izogibajo tradicionalnim psihološkim postopkom diagnosticiranja psihosocialnih težav ljudi na podlagi konstruktov psihiatričnih motenj in so pozorni na družbene oziroma strukturne vire človeških stisk in na vlogo jezika. Glavni cilj izvajalcev dialoških pristopov je pomoč uporabnikom, da se premaknejo iz monologov, v katerih so obtičali, v bolj osvobajajoče dialoge. K temu prispeva prizadevanje pomagajočih ola...
Narativni pristopi v socialnem delu
Družbene vede so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja doživele narativni (biografski, subjektivni, kulturni) preobrat, s katerim so osebni in socialni pomeni dobili vidnejše mesto. Zanimanje za pripovedi se je iz polja književnosti in literarne teorije najprej preselilo na področja psihologije, sociologije, zgodovine, antropologije, etnologije, in od tam na področja nekaterih strok. Vsaka izmed znanstvenih vej in poklicev se po svoje loteva pripovednosti in razvija svoje predstave o tem, kaj je zgodba in kako naj bi jo proučevali. V zadnjem desetletju so vse bolj pogosta tudi raziskovanja in tematiziranja pripovedi (jezika, komunikacije) v socialnem delu. Pripoved v socialnem delu je dostopna v vseh pojavnih oblikah komunikacije v socialnem delu: pri neposrednem delu z ljudmi, zapisovanju in poročanju ter v raziskovanju. Narativni pristopi v socialnem delu z uporabo narativnih konceptov, teorij in metod, ustne in pisne prakse v socialnem delu preučujejo kot dejanja pripovedovanja ...
Narativni terapevtski pristopi
Uvrščamo jih med postmoderne sistemske pristope pomoči (skupaj z dialoškimi in k rešitvi usmerjenimi), utemeljene na epistemologiji socialnega konstrukcionizma, po kateri je naša resničnost ustvarjena v procesih družbenega in osebnega konstruiranja (interpretiranja) in dialoga. Narativni pristopi temeljijo na predpostavki, da ljudje organiziramo svoje izkušnje in identiteto na način zgodbe oziroma naracije in razvijemo (kot posamezniki, družinski sistemi, skupnosti, ustanove oziroma organizacije, sistemi kulturnih, verskih, ekonomskih idr. norm, vrednot) prevladujoče pripovedi o sebi, svojem življenju in svetu. Pomemben dejavnik razvoja dominantne (individualne, skupnostne, organizacijske, družbene itn.) naracije je (nereflektirano) ponotranjanje prevladujočih družbenih diskurzov. Glavni nameni in cilji ustvarjalcev in izvajalcev narativnih praks so decentralizirati glas pomagajočega in postaviti v središče uporabniška znanja o življenju in preživetvene spretnosti ter razvijati prakse,...
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Regulacija psihoaktivnih substanc
Sistem kontrole, ki določa pogoje, pod katerimi so dovoljene pridelava, predelava, izdelava, trženje, predpisovanje, prodaja in posedovanje substance. Sisemi regulacije in njihovo izvajanje se med državami razlikujejo in so odvisni od nacionalnih politik. Regulatorni pristopi lahko temeljijo na prepovedi (za ilegalne droge) ali kontroliranem dostopu (zdravila, alkohol).
Zmanjševanje škode
Koncept, ki se je razvil kot odziv na epidemijo uporabe prepovedanih drog in se kasneje razširil tudi na področje dovoljenih drog, drugih zasvojenosti in drugih tveganih situacij vsakdanjega življenja. Zmanjšanje škode se nanaša na politike, programe in prakse, katerih cilj je zmanjšati negativne zdravstvene, socialne in pravne učinke, povezane z uporabo drog, politiko drog in zakonodajo na področju drog. Temelji na pravičnosti in človekovih pravicah - osredotoča se na pozitivne spremembe in na delo z ljudmi brez sodbe, prisile, diskriminacije ali zahteve po prenehanju uporabe drog kot predpogoja podpore. Zmanjšanje škode zajema vrsto zdravstvenih in socialnih storitev in praks, ki jih izvajamo na področju uporabe drog. Ti vključujejo prostore za uživanje drog, programe za izmenjavo sterilnega pribora, omogočanju nastanitev in oblik bivanja za uporabnikih drog, ki ne temeljijo na zahtevi po abstinenci, učenje veščin varnega uživanja drog in varne spolnosti, zagotavljanju psihosocialne...
Dostopnost