Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Družbena neenakost
Pomeni takšno vrsto neenakosti med ljudmi, ki se ustvarja in vzdržuje sistemsko (ne pa individualno niti naravno), medtem ko jo dominantna kultura ideološko legitimira za koristno ali celo nujno. Posledica te vrste neenakosti je stratifikacija družbene strukture, ki je glavni izvor napetosti, konfliktnosti in relativnega slabšanja kakovosti življenja za večino članov družbe. S hierarhiziranjem velikih kategorij prebivalstva (zlasti po kriterijih bogastva, dohodkov, družbene moči, ugleda) se nekatere skupine na relativno stabilen in trajnejši način afirmirajo in privilegirajo, druge pa marginalizirajo in diskriminirajo.
Kibernetika
Interdisciplinarna in transdisciplinarna znanost o komunikaciji in samoorganizaciji kompleksnih sistemov, znanost o tem, kako ljudje, živali in stroji (v smislu organizacije sestavnih delov oz. ustroja) medsebojno komunicirajo in se nadzirajo oziroma regulirajo, znanost o vzorcih in organizaciji. Izvira iz 40-tih let 20. stoletja. Razvijala se je v tesnem sovplivanju s sistemsko teorijo (ki je matematični ekvivalent kibernetike) in povezovala različne naravoslovne (empirične) in družbene znanstvene discipline, temeljna kibernetična načela opažamo (interpretiramo) v fizikalnem, biološkem, psihosocialnem svetu in kombinacijah omenjenih razsežnosti. Razvojne različice kibernetike v drugi polovici 20. stoletja: kibernetika prvega reda, kibernetika drugega reda, nekateri avtorji govorijo tudi o kibernetiki tretjega reda (in tudi četrtega reda). Ključni pojmi: krožna vzročnost, rekurzivnost, povratna zveza. Ključni avtorji: Norbert Wiener, Ross Ashby, Warren McCulloch, Arturo Rosenblueth, Gr...
Odpornost
Zmožnost pozitivnega odziva posameznika ali družine na stresne okoliščine. Individualna in družinska odpornost sta namreč povezani, prav tako pa je družinska odpornost povezana z družbenimi konteksti, s katerimi se soočajo posamične družine. Posamezniki smo del družin, družine so del skupnosti – in te ravni vzajemno, sistemsko, vplivajo druga na drugo. Delo z otrokom in krepitev otrokove odpornosti v socialnem delu torej vedno pomeni delo s sistemi, v katere je otrok vpet. Podpreti otroka vedno pomeni podpreti njegovo družino in to toliko, kolikor se jo največ da in kadar se le da.
Prekariat
Označuje najbolj marginalizirano kategorijo delavskega sloja, ki izgublja vpliv na svoj materialni in statusni položaj v še večji meri, kot to velja za klasični proletariat. Temeljni problem prekariata je razviden že iz etimologije (lat. precarius = izprošen); gre za začasno uporabo produkcijskih sredstev, pravic in drugih ugodnosti (vezanih na produkcijska sredstva) v obsegu, ki je odvisen izključno od lastnika omenjenih sredstev in sicer v razmerah, ko je ta lastnik osvobojen (skoraj) vseh obveznosti, ki si jih je delavstvo v 20. stoletju izborilo v sindikalnih bojih ter institucionaliziralo v konceptu socialne države. Krajše: prekariat je sistemsko sprožena skrajna stopnja izkoriščanja, ko se mezdni delavci z redukcijo (že doseženih) pravic degradirajo v smer materialno ogrožene in brezdelne kategorije prebivalstva, čeprav so še vedno v delovnem razmerju. V smislu pravne kvalifikacije veljajo za prekarne »tiste oblike zaposlitve, ki v eni ali več značilnostih odstopajo od tako imeno...
Vsakdanji življenjski svet
Pojem, ki izhaja iz fenomenološke filozofije, kjer je označeval - zgodovinsko gledano - predznanstveni svet in - sistemsko gledano – zunaj znanstveni svet. Tako običajna kot znanstvena zavest ga jemljeta kot nekaj danega, kot svet od nas neodvisnih stvari. Velja jima torej za objektivni svet. Vendar je "objektiven" le z vidika v naivni realizem vpetega zdravo razumarskega in/ali znanstvenega mišljenja. Vendar je razlika med zdravo razumarskim ali laičnim in znanstvenim ali strokovnim mišljenjem. Svet vsakdanjega življenja je svet prepričanj in sodb. Znanstveni svet je svet stališč, razumevanja in razlag.
Dostopnost