Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Družbena vloga
Skupek navodil (norm), s katerimi socialno okolje posameznika (kot nosilca vloge) obvezuje k takšnemu vedenju, kakršno je skladno z njegovim socialnim statusom. Na primer, tradicionalna vloga matere v patriarhalnih okoljih je opredeljena z normami o tem, kako mora skrbeti za člane svoje družine, voditi gospodinjstvo, biti poslušna do moža itd. Poklicna vloga socialne delavke in delavca nalaga osebi, ki opravlja ta poklic, da ima strokovno znanje in veščine, s katerimi lahko koristi svojim uporabnikom, da je sposobna prepoznavati njihove stiske, da izpolnjuje določene standarde poklicne etike itd. Vloge so v pomembni meri določene glede na druge vloge (vloga očeta glede na vlogo matere, vloga nadrejene osebe v razmerju do vlog podrejenih oseb, vloga trgovca glede na vlogo potrošnika); podobno tudi določenega statusa ne moremo razumeti neodvisno od drugih družbenih statusov. Zato velja, da posamezniki vstopajo v medsebojne interakcije preko družbenih vlog in statusov. Privzeta vloga posa...
Kulturna kompetentnost
Primerno usposobljenost, spretnost, ustrezna sposobnost za delo v večkulturni družbi in za delo s pripadniki različnih kultur. Kompetenca je nabor obnašanja, spretnosti, stališč, ki so po-vezana z uspešnim obnašanjem glede na določen kontekst. Kulturno kompetentna socialna služba je odzivna na socialne probleme v odnosu do kulture, »rase«, spola itd. Potrebne so, če določeno okolje vključuje delo z ljudmi iz drugih držav in različnih kultur. Gre za skupek ve-denja, odnosov, praks, zakonodaje, ki socialnim službam omogočajo učinkovito delo s pripa-dniki različnih kultur. Kulturna kompetentnost zato nujno obsega prepoznavanje in razumeva-nje, kako ekonomski pogoji, »rasa«, kultura, etničnost in širši družbeni kontekst vplivajo na vsakdanje življenje in njihove izkušnje. Kulturna kompetentnost torej lahko razumemo kot zmožnost strokovnjaka za učinkovito opravljanje svoje strokovne vloge v večkulturnem okolju.
Socialna ekonomija
Najpogosteje se opredeljuje kot ekonomija tretjega sektorja in deluje na presečišču gospodarskega in socialnega razvoja, saj je sestavljena iz dejavnosti, ki ponujajo izdelke ter storitve s socialnim učinkom na gospodarsko vzdržen način. Glavni motiv ni ustvarjanje dobička, temveč skozi ekonomsko vzdržno dejavnost delovanje na motivih trajnostnega razvoja, zaposlovanja ranljivih skupin ter zasledovanje splošnega javnega in skupnega dobra.
Socialno delo v neprostovoljni interakciji
Pomeni socialno delo kot dinamično izmenjavo virov ter storitev med uporabniki, socialno delavko oziroma socialnim delavcem in ustanovo oziroma organizacijo (npr. centrom za socialno delo, domom za upokojence, zaporom), v katero uporabniki ne vstopijo samoiniciativno, temveč so v sodelovanje primorani na podlagi zakonskega predpisa oziroma formalnega ali neformalnega pritiska s strani drugih. Za namene premostitve omenjenih neprostovoljnih vstopnih pogojev in zmanjšanja vpliva z njimi povezanih dejavnikov, ki otežujejo uspešno sodelovanje, so strokovnjaki razvili vrsto priporočil in modelov socialnega dela v neprostovoljni interakciji.
Dostopnost